291. Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenjeNina Pintar, 2021 Opis: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Ključne besede: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1312; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (781,28 KB) |
292. Čuteča bitja ali stvari?Nina Najdenov, 2021 Opis: Ideja varstva pravic živali in skrbi za njihovo dobrobit je globalno prisotna že vrsto let, v sodobnem času pa se vse bolj uveljavlja intenziven interes za skrb in varstvo živali tudi v okviru prava. Znanstvene raziskave, predvsem na področju etologije in evolucijske biologije, že vrsto let ugotavljajo in opozarjajo, da imajo živali izredno kompleksna čustvena doživljanja in življenja. Evropska unija priznava živali kot čuteča bitja in zavezuje države članice k spoštljivemu in primernemu ravnanju z njimi. Tudi tuje zakonodaje vse bolj zaostrujejo pogoje ravnanja in uporabo živali. Skladno s temi, spremembami, je Slovenija leta 2020 naredila pomemben korak nasproti živalim naklonjeni zakonodaji. Na področju civilnega prava je bila sprejeta novela SPZ-B, ki je uvedla vrednostno spremembo pravnega statusa živali. Iz 15.a člena Stvarnopravnega zakonika izhaja, da so živali čuteča živa bitja in so kot taka izvzeta iz definicije stvari v 15. členu Stvarnopravnega zakonika. V slovenski zakonodaji je že pred novelo SPZ-B obstajalo implicitno razločevanje med stvarmi in živalmi, na kar je opozorila tudi sodna praksa. Omenjena novela SPZ-B pa je s spremembo pravnega statusa živali povzročila kompleksne posledice glede ureditev živali tudi v okviru kazenskega prava. Čas bo pokazal, ali omenjena dopolnitev doprinaša v slovensko zakonodajo vrednostno pridobitev, ki bo spodbudila prizadevanje za izboljšanje pravne ureditve varstva in zaščite živali v celoti, ali pa bo v praksi preprosto ostala le mrtva črka na papirju
Ključne besede: živali kot stvari, živali kot čuteča bitja, novela SPZ-B, 15.a člen SPZ, čuteča bitja
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 870; Prenosov: 52
Celotno besedilo (330,24 KB) |
293. Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EUNina Kržič, 2021 Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1264; Prenosov: 97
Celotno besedilo (418,05 KB) |
294. Starševski odtujitveni sindromOskar Peter Jambrek, 2021 Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Ključne besede: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1486; Prenosov: 115
Celotno besedilo (823,75 KB) |
295. Izvajanje starševske skrbiSara Damijan Ovnič, 2021 Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,71 MB) |
296. Namestitev otroka v rejništvoNeja Bratuša, 2021 Opis: Rejništvo spada na področje družinskega prava. Leta 2017 je bil sprejet novi Družinski zakonik, ki je zamenjal oziroma nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uporabljati pa se je začel leta 2019. Rejništvo je posebna oblika vzgoje in varstva in je namenjeno otrokom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati pri svoji družini. Ključni namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, zagotovijo vzgoja, izobraževanje, zdrava rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika, center za socialno delo pa potem sklene z rejnikom rejniško pogodbo, s katero je opredeljeno rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Diplomska naloga obravnava predvsem področje odmerjanja in regulacije rejnine in rejništvo, ki se opravlja kot poklic, pri čemer sem se spraševala, ali so dopustne zlorabe. S pomočjo metode deskripcije sem prišla do zaključka, da je nov Družinski zakonik to področje drugače uredil, saj je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o namestitvi otroka odločal center za socialno delo, sedaj pa o tem odloča sodišče. Zaradi tega menim, da je namestitev v rejništvo bolj regulirana ter sistemsko urejena in je tako bistveno manj možnosti za morebitne zlorabe
Ključne besede: rejništvo, rejnina, center za socialno delo, Družinski zakonik, rejniška pogodba
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 102
Celotno besedilo (342,04 KB) |
297. Paradoks davčnega pravaEva Zimšek, 2021 Opis: Enormne modifikacije tako tržnega kot političnega sistema, globalizacija in prompten gospodarski razvoj so med drugim krepko transformirali percepcijo davčnih zavezancev do davčnih obveznosti, ki je z vidika davčnih obremenitev kot nujnega zla privedla do izmikanja davčnim obveznostim. Diplomsko delo parafrazira bistveni modaliteti izmikanja davčnim obveznostim, in sicer davčno izogibanje in utajo davkov. Prvi institut se nanaša na legalno ravnanje za zmanjšanje ali neplačilo davčnih obveznosti z izkoriščanjem lacunae legis, s katerim davčni zavezanci de facto ne kršijo predpisov. Drugi pomeni nezakonito ravnanje, s katerim davčni zavezanci neposredno kršijo norme davčne zakonodaje, da bi se izognili plačilu obveznih davčnih dajatev. Zaradi diskrepance in nekonsistentnosti davčne teorije o pojmovanju forme obravnavanih institutov, ogrožene pravne varnosti, potencialne arbitrarnosti oblasti in kolizije interesov v davčnopravnem razmerju ter nenazadnje tudi objektivnega tveganja presega okvira legalnosti ravnanj davčnih zavezancev, je relevantnost diferenciacije med obravnavanima modalitetama bistvenega pomena. Delo eksponira opredelilne elemente, teoretična izhodišča ter pravne posledice izbranih institutov, podana pa je tudi konstrukcija posameznih modalitet, izpeljana iz analize sodne prakse. Za nadaljnje preprečevanje pojava izmikanja obveznim dajatvam je nenazadnje pomembno poznati faktorje, ki spodbujajo takšno davčno vedenje, zato so v diplomskem delu prikazane ključne determinante izogibanja in utaje davkov
Ključne besede: davčno izogibanje, utaja davkov, davčna zatajitev, davki, zloraba predpisov
Objavljeno: 11.01.2022; Ogledov: 910; Prenosov: 84
Celotno besedilo (452,57 KB) |
298. Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zvezeMarko Vukićević, 2021 Opis: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje
Ključne besede: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 97
Celotno besedilo (415,00 KB) |
299. Določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnineGordana Trivunović, 2021 Opis: V družini ima vsak subjekt svoje pravice in dolžnosti, ki jih mora uresničevati na podlagi zakona ali pa dogovora. V diplomski nalogi bo predstavljen eden izmed temeljnih institutov družinskega prava, ki je urejen z Družinskim zakonikom. Osredotočili se bomo na dolžnost preživljanja otrok, saj so ti najbolj ranljiva skupina družbe, ki ne morejo poskrbeti sami zase, zato morajo starši poskrbeti za uresničevanje njihovega fizičnega in socialnega razvoja preko instituta preživnine. Dolžnost preživljanja otrok je poleg starša, ki živi z otrokom v življenjski skupnosti, dolžen izpolnjevati tudi starš, ki mu ni dodeljena skrb za otroka, saj odpoved pravici do skrbi in stikov z otrokom, ne izključuje dolžnosti posameznika za preživljanje. Upravičenci do preživnine so poleg otrok tudi zakonski in zunajzakonski partnerji ter nepriskrbljeni starši. S pomočjo različnih metod raziskovanja (analitično, komparativno ter deskriptivno metodo razlage) bomo skušali razložiti nekatere specifične značilnosti instituta na podlagi zakonskih določb ter sodne prakse. Namen diplomske naloge je prikazati, kako se določi preživnina, kaj vse vpliva na višino preživnine ter katere pravno relevantne okoliščine vplivajo na njeno spremembo. Preživnina se lahko uresničuje na več načinov, in sicer v obliki denarnega zneska ali kako drugače, pomembno je, da je to v korist upravičenca, v konkretnem primeru, otroka. Nazadnje bomo ugotavljali tudi, kdo so upravičenci do povračila stroškov za preživljanje. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo zakona in sodne prakse prikazati sam proces določanja preživnine ter vpliv okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine
Ključne besede: preživnina, obveznost preživljanja, določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine, povračilo stroškov preživljanja
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 937; Prenosov: 82
Celotno besedilo (395,37 KB) |
300. Reševanje gospodarskih sporov po izvensodni potiLarisa Šega, 2021 Opis: Alternativno reševanje sporov se nanaša na vsa sredstva za reševanje sporov zunaj sodne dvorane. Alternativno reševanje sporov običajno vključuje zgodnje nevtralno vrednotenje, pogajanja, spravo, mediacijo in arbitražo. Zaradi naraščajočih sodnih čakalnih vrst, naraščajočih stroškov postopka in časovnih zamud postaja tovrstno reševanje vse pogostejši način reševanja gospodarskih sporov. Ključno pri reševanju konfliktnih situacij, v katerih se znajdejo gospodarske družbe, je predvsem hitrost postopka, zaupnost, večja fleksibilnost in pristop, ki bo strankam omogočil predvsem nadaljnje sodelovanje. Najpogostejši metodi, ki jima bomo v zaključni nalogi namenili največ pozornosti, sta mediacija in arbitraža. Arbitraža je bolj formalna oblika od mediacije, v veliki meri pa nas spominja na poenostavljeno različico sodnih postopkov. V primerjavi s tradicionalnimi sojenji najdemo razlike v hitrejši izvedbi samega postopka, je manj formalna, videli pa bomo tudi, kakšni so stroški enega in drugega postopka. Mediacija je za fizične in pravne osebe tako priljubljena zaradi svoje fleksibilnosti, nadzora postopka, ki ga imajo stranke, zaupnosti, predvsem pa zato, ker ohranja odnose. Ključno vlogo med samim postopkom odigra mediator s svojimi tehnikami in metodami, zaradi katerih lahko spreminja dinamiko postopka. V nadaljevanju bomo videli predstavljeno tudi sodišču pridruženo mediacijo, ki se, kot že samo ime pove, izvaja na posameznih sodiščih. Sodišča s tovrstno mediacijo strankam nudijo možnost, da se spor reši tudi na manj formalen način. Da bi vsa navedena dejstva podkrepili z dokaznim gradivom, je v zaključnem delu predstavljena še statistika, koliko gospodarskih sporov je napotenih na mediacijo, v kakšnem številu soglasje podata obe stranki in koliko sporov se konča uspešno
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, sodišču pridružena mediacija, gospodarski spor
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1067; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,29 MB) |
