Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


131 - 140 / 876
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
131.
Prihodnost razvoja EU kot sui generis federacije
Maja Janša, 2021

Opis: Magistrsko delo skuša poiskati ustrezno definicijo EU; označi jo kot umetno, politično tvorbo, kot sui generis entiteto, ki kaže svojo edinstvenost v mednarodni skupnosti, saj že vsebuje nekatere nadnacionalne elemente, ki so sicer značilni za federacije, pri čemer vsebuje tudi konfederalne, medvladne elemente. Naloga se dotakne tudi ostalih teoretičnih izhodišč, ki v sami naravi poskušajo definirati EU že več desetletij, in pojasnjuje zgodovinske okoliščine nastanka EU ter izmenjavo teoretičnih pristopov skozi razvoj Unije. Magistrsko delo sledi svoji rdeči niti, saj se skozi poglavja osredotoča na razvoj EU kot sui generis federacije; definira elemente, ki bi jih EU morala po kvalifikaciji federacije imeti, pri čemer omenja tudi odsotnost glavnih elementov, značilnih za federacijo. V jedru se delo osredotoča na notranje in zunanje delovanje EU, pri čemer se dotakne tako slabosti kakor tudi prednosti tovrstnega delovanja. V osrednjem delu tako skuša pojasniti ustrezno ravnovesje znotraj Unije, in sicer med delovanjem nacionalne in nadnacionalne ravni, zato se dotakne vprašanj o razdelitvi moči, hierarhičnosti in heterarhičnosti, suverenosti, primarnosti in subsidiarnosti, omenja pa tudi ostala načela, ki so bistvena pri pojasnjevanju strukturnega ravnovesja. Naloga se zaključuje z možnostmi razvoja EU v prihodnosti, predvsem z vidika razvoja federacije sui generis, upoštevajoč mednarodne tendence in obstoječe razmere na evropskem kontinentu, kot so rast evroskepticizma, pojavnost političnih skrajnosti, novih kriz in druge
Ključne besede: prihodnost, razvoj, EU, federacija, sui generis
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

132.
Problematika parkirnih mest za invalide v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami
Ema Grbić, 2021

Opis: Večina družb je v preteklosti invalide izključevala iz družbenega življenja na več področjih. Še vedno so invalidi pogostokrat obravnavani diskriminatorno, kar predstavlja problem družbe in njenega mišljenja. Velik napredek v družbi smo dosegli s tem, ko se je opustil zgolj medicinski vidik obravnave invalidov in se je pojavila miselnost socialnega pogleda na invalide ter njihovo potrebo po socialni vključenosti v družbo. Živimo v obdobju, ko sta življenje in zdravje ljudi, med njimi še posebej invalidov, obravnavana z dokumenti na državni ter svetovni ravni in se uveljata kot temeljna človekova svoboščina. V magistrskem delu smo za povzemanje strokovnih terminov in pojasnjevanje zakonskih aktov uporabili primerjalnopravno metodo, metodo analize, sintetično in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabili metodo opazovanja, s katero smo opazovali parkirna mesta, rezervirana za invalide, v Mestni občini Kranj, in metodo anketiranja. Ankete smo razdelili vsem krovnim organizacijam po Sloveniji, ki so jih nato razposlale invalidom. Vzorec opravljenih anket je zajemal 365 anketirancev. Invalidi sodijo v skupino ranljivih oseb, zato so namen in cilji naše raziskave, da s pomočjo različnih metodoloških pristopov izbrane pravice, kamor sodi parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, predstavimo in prikažemo njihove kršitve, ki sodijo v skupino kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi opravljenih analiz smo podali predloge, ki bi omogočali izboljšave obravnavnega področja. V magistrskem delu smo proučevali zasedenost parkirnih mest, rezerviranih za invalide, v Mestni občini Kranj. V petih dneh opazovanja smo zasledili 200 kršiteljev. Menimo, da je potrebno z odlokom proporcionalno urediti višino kazni, saj se kršitelji ponavljajo, in urediti bližino parkirnih mest. Smiselno bi bilo urediti tudi parkirna mesta, rezervirana za invalide, glede na vrsto invalidnosti. Vsaka vrsta invalidnosti ima različne potrebe. Menimo, da so podani predlogi v zaključku smiselni in popolnoma uresničljivi. Cilje v magistrskem delu smo dosegli
Ključne besede: invalid, diskriminacija, parkirna mesta, človekove pravice, kršitev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (628,94 KB)

133.
Vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih
Uroš Gornik, 2021

Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučujemo vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih. Pojav otrok vojakov, ki ga srečujemo v celotni zgodovini vojskovanja, je kljub nenehnim prizadevanjem mednarodne skupnosti in instrumentov mednarodnega prava, ki obravnavajo to problematiko, še vedno velik družbeni problem. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize ter interpretacije primarnih in sekundarnih virov, s katerimi se osredotočamo predvsem na analizo verodostojne strokovne literature, normativnih aktov in drugih strokovnih člankov. Poudariti želimo zavezujoče mednarodnopravne standarde s področja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki obravnavajo vprašanje zaščite otrok pred njihovim nezakonitim novačenjem za sovražnosti. Za proučevanje uresničevanja preprečevanja uporabe otrok v oboroženih spopadih uporabljamo primerjalno metodo, s katero določamo glavne notranje in zunanje akterje oboroženega konflikta v Siriji in nadalje proučujemo njihovo vlogo pri novačenju otrok za sovražnosti, ne samo na ozemlju Sirije, temveč tudi zunaj nje. V raziskavi ugotovimo, da sirska vlada kot nosilka oblasti v Siriji od začetka oboroženih spopadov leta 2011 ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi učinkovito zaščitila otroke pred novačenjem za sovražnosti na svojem ozemlju. V magistrskem delu sklenemo, da prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev učinkovite mednarodnopravne zaščite otrok spodkopavajo številna protislovja v mednarodnem pravu, ki odpirajo prostor vprašanju, ali je sploh mogoča učinkovita mednarodna zaščita otrok v oboroženih spopadih
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, otrok vojak, novačenje otrok, oboroženi spopad, mednarodni mir
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

134.
Makrobonitetno priporočilo Banke Slovenije
Urška Bjedov, 2021

Opis: Povečano zanimanje za makrobonitetna priporočila, ki določajo pravila kreditiranja, kot temeljni okvir za zagotavljanje vprašanja stabilnosti finančnega sistema, se je pokazalo po finančni krizi leta 2008. Finančna kriza in posledično povečanje zanimanja za makrobonitetni nadzor je oblikovalo nove odbore, ki so odgovorni za ustvarjanje priporočil in predpisov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Nadzor in regulacija makrobonitetnih instrumentov, ki so del makrobonitetne politike, pa ni za vse finančne institucije, ki lahko odobravajo posojila, enak. Banke in hranilnice imajo svoje regulatorje in nadzornike, ostali kreditni posredniki pa imajo svoje neodvisne regulatorje in nadzornike. Novo objavljeni sklep, ki se je spremenil iz priporočila in postal obligatoren, je tako povzročil diskriminacijo ponudbe na finančnem trgu. Negativne posledice Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva so postale vidne še pred uradno objavo sklepa in takoj, ko je ta postal veljaven. Po pričakovanjih se je kreditiranje na področju prebivalstva zmanjšalo. Na trgu se pojavljajo novi ponudniki oz. nova podjetja, ki pridobivajo dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo velik del prebivalstva usmeril iz bančnega sektorja in posojila pridobival v tujini ali pa v podjetjih, ki niso podvrženi Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ostaja vprašanje, ali je prvotni namen sklepa (dodatna stabilnost finančnega sistema) dosežen, saj banke pomembnemu deležu segmenta prebivalstva (kjer so banke tudi med finančno krizo 2008 ustvarjale pozitiven rezultat) ne morejo več zagotavljati dostopa do posojil
Ključne besede: priporočilo, makrobonitetno, nadzor, regulatorji, posledice
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 767; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (558,72 KB)

135.
Pobuda za oceno ustavnosti na primeru financiranja zasebnega osnovnošolskega izobraževanja
Ana Bakše, 2021

Opis: Diplomska naloga je posvečena ustavnemu sodišču in pobudi za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo. Je najvišji organ sodne oblasti na nacionalni ravni. Njegove odločbe so zavezujoče. Kot primer pobude sta izbrani dve odločbi ustavnega sodišča, ki se nanašata na financiranje osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah. V prvi odločbi ustavno sodišče presojalo neskladje 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z drugim odstavkom 57. člena ustave. Ustava terja od države, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zagovarja stališče, da je osnovnošolska izobrazba javna korist. Zakonska ureditev pa zasebnim šolam za izvajanje obveznega akreditiranega javnega programa zagotavlja 85- odstotno sofinanciranje. Predhodna odločba ustavnega sodišča, ki se je nanašala na vse tipe in stopnje izobraževanja, določila, da je v zakonodajalčevem polju proste presoje, v kolikšnem deležu bo sofinanciral zasebne šole. Ustavno sodišče je v presoji ugotovilo protiustavnost, zato je izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložilo, da neskladje odpravi v roku enega leta. Nekaj let po odločitvi je ustavno sodišče ponovno pred podobno dilemo, le da se tokratna presoja nanaša na jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje. Ob enem pa pobudniki opomnijo ustavno sodišče na neizvršitev odločbe. Sodniki odločijo, da zadeva ni v neskladju z ustavo, saj da je jutranje varstvo, dopolnilni pouk ter popoldansko bivanje del razširjenega programa in ne obveznega. Ob enem pa ustavo sodišče okara zakonodajalca za neodzivnost, vendar se ne odloči za določitev načina izvršitve
Ključne besede: ustava, ustavno sodišče, pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, odločba ustavnega sodišča, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (459,28 KB)

136.
Primerjava dobrih praks varovanja človekovega dostojanstva v slovenskem in norveškem zapornem sistemu
Gordana Šket, 2020

Opis: Magistrsko delo je nastalo v želji izboljšanja varovanja človekovih pravic in dostojanstva v slovenskih zaporih. Za primerjavo se nam je zaradi dokumentarne serije, ki smo jo gledali na Netflixu, imenovane Inside the world's toughests prisons, zdela najbolj primerna Norveška. Na kanalu YouTube smo pogledali filmčke o nekaterih norveških zaporih, ki so v teh posnetkih predstavljeni kot najbolj humani zapori na svetu. V magistrskem delu so predstavljeni in z norveškim sistemom primerjani ter analizirani postopki, ki jih zaposleni v Oddelku za varnost vsakodnevno izvajamo in ki lahko v veliki meri posegajo v človekovo dostojanstvo in varovanje tega. Ohranjanje človekovega dostojanstva je, še posebej v ustanovi, kot je zapor, izrednega pomena. Zaprte osebe so med prestajanjem zaporne kazni izpostavljene raznim situacijam ter postopkom, ki lahko vsakemu posamezniku posebej pomenijo razvrednotenje njegovega dostojanstva in kršitve njegovih pravic. V vseh zapornih sistemih, tudi v slovenskem in norveškem, so postopki, ki so z vidika varovanja človekovega dostojanstva težavni, a se jim ni moč izogniti ali jih preprečiti, saj so obvezen sestavni del prestajanja zaporne kazni. Pri teh postopkih je težko ohranjati človekovo dostojanstvo, tako na strani zaprte osebe kot na strani zaposlenih. V magistrskem delu smo proučili način izvajanja teh postopkov v enem in drugem sistemu. Ugotovili smo, kateri sistem je človeku bolj prijazen in bolje poskrbi za človekovo dostojanstvo ter kateri primeri dobrih praks so tisti, ki bi jih Slovenija morala prenesti v svoj zaporni sistem tako, da bi zagotovila večje človekovo dostojanstvo tako za zaprte osebe kot tudi za zaposlene v zaporih.
Ključne besede: zapor, človekovo dostojanstvo, pravosodni policist, obsojenci, kazen
Objavljeno: 16.02.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

137.
Sprememba družinske zakonodaje – predhodno svetovanje in mediacija
Jana Berlic, 2021

Opis: V magistrskem delu bomo dali poudarek mediaciji, družinski mediaciji zgodovinskemu razvoju po svetu in začetkih pri nas ter spreminjanju ustrezne zakonodaje za uvedbo na naših sodiščih. Z alternativnim načinom reševanja sporov mislimo na različne postopke, pri katerih stranke, ki so v sporu, namesto s pomočjo sodišča poskušajo spor rešiti same, s pomočjo nevtralnega, posebej usposobljenega posrednika – mediatorja. Metode: Poleg standardnih virov smo si pri pisanju magistrskega dela pomagali s programi sodišč o mediaciji, statistiko sodišč o izvedenih mediacijah, z internimi gradivi sodišč in s celotno zakonodajo s tega področja (sekundarni podatki). Prvi del magistrskega je teoretični, drugi del pa raziskovalni. Uporabljene metode so: komparacija, deskripcija, sinteza, analiza in induktivno-deduktivna metoda. Rezultati: Pri vseh vrstah mediacije prevečkrat poudarjamo njeno zvezo z zmanjšanjem sodnih zaostankov, namesto da bi jo videli kot kvalitativni vidik, ki je njeno bistvo, to je sporazumna in mirna rešitev spora, ki je pravna vrednota. Pri družinskih mediacijah gre za sodnim in upravnim postopkom pridružen postopek alternativnega reševanja spora med zakonci, partnerji, kjer je treba le-te spodbuditi, da se glede medsebojnih osebnih stikov in prihodnjih odnosov, ki jih bodo morali imeti zaradi vzgoje, varstva in preživljanja otrok, ter zaradi delitve premoženja dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali, to pa bo najbolj koristilo otrokom, ki jih že sami razvezni postopki močno prizadenejo. Ugotovitve: Postopki, faze, načela mediacije so podprti z mednarodnimi konvencijami in priporočili, prav tako z nacionalno zakonodajo, za družinsko mediacijo pa je pomemben sprejem povsem nove zakonodaje, zapisane v Družinskem zakoniku, sprejetem leta 2017, in ustrezne dodatne zakonodaje za popolno implementacijo zakonika.
Ključne besede: mediacija, mediator, Družinski zakonik, družinska mediacija, sodišču pridružena mediacija
Objavljeno: 15.02.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

138.
The Prespa agreement for accession in the European Union and NATO
Monika Gjorgjievska, 2020

Opis: The underlying research rationale of this master thesis has been driven by the interest sparked by the historic settlement of the long-standing dispute between North Macedonia and Greece with the Prespa Agreement signed in 2018. The dispute over the name between Skopje and Athens, especially its settlement, continues to draw attention and curiosity both in academia and in practice. In light of these developments, this research explores the diplomatic relations between North Macedonia and Greece through both contemporary and historical lens. Based on analysis of literature, reports and media sources, this research tries to answer two key questions: (1) What is the genesis of the relationships between North Macedonia and Greece and has Prespa Agreement speed up the process of EU accession process? (2) The Interim Accord between Athens and Skopje was signed in 1995. Why was it not possible to reach a compromise and sign the Prespa Agreement at that time?. The Prespa Agreement was signed on the Greek side of the Prespa lake on June 17th 2018 and is named by the location where the name issue was officially ended. The official name of the Prespa Agreement is “Final Agreement for the settlement of the differences as described in the United Nations Security Council Resolutions 817 (1993) and 845 (1993), the termination of the Interim Accord of 1995, and the establishment of a Strategic Partnership between the Parties”. The Prespa Agreement is supposed to be a solution to differences set in the resolutions 817 and 845 from 1993, likewise the Interim Accord from 1995, signed in New York. On the other side of the lake, were present representatives from the North Atlantic Treaty Organization and the European Union. The presence of the organizations mentioned above gives high importance for Western Balkans countries. This research aims to understand and explain both sides of the story, the mutual standing points, as well as their differences.
Ključne besede: North Macedonia, Greece, Macedonia, name dispute, history, self–determination, international organizations, agreement, foreign policy, diplomacy, human rights
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 910; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (845,22 KB)

139.
Globalna zdravstvena diplomacija
Marko Korenjak, 2020

Opis: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Ključne besede: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (15,93 MB)

140.
Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018
Špela Rostan, 2020

Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1013; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh