821. |
822. Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacijeDejan Ravš, 2016 Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3296; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
823. |
824. Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimiAleš Potočnik, 2016 Opis: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Ključne besede: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3299; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,24 MB) |
825. Pravica do pomoči po naravnih nesrečahAndreja Potočnik, 2016 Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3427; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,71 MB) |
826. Davčna izvršba na nepremično premoženjeMiroslav Plesničar, 2016 Ključne besede: davki, davčni zavezanci, davčna politika, davčna načela, pravo, pravna pravila, davčni postopki, davčne službe, izvršbe, sodna praksa, načelo sorazmernosti, izvršilni postopki, nepremičnine, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4419; Prenosov: 180
Celotno besedilo (2,61 MB) |
827. Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz ŽeneveTatjana Piršič, 2016 Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov.
Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,25 MB) |
828. |
829. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicahMetka Peklaj, 2016 Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4418; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,13 MB) |
830. Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družiniRobert Ovčar, 2016 Opis: V magistrski nalogi z naslovom Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Anžiča, avtor Robert Ovčar obravnava vprašanja deliktov spolnega nasilja v družini ter spremljajočega družinskega nasilja in predstavlja analize in pristope pri reševanju tega splošnega problema. Pri tem obravnava aktualna vprašanja in v nalogi podaja argumente in odgovore o tem, ali organi, ki odločajo o prihodnosti žrtve kaznivega dejanja kakor tudi storilca, težijo k temu, da so nadaljnji dogodki oz. življenje po hudi izkušnji kaznivega dejanja obravnavani s pomočjo vseh vpletenih institucij in ali delujejo samo v svojem interesu ali v globalnem interesu pomagati samo po svojih močeh in ne s pomočjo vseh pristojnih institucij ter njihovih vzvodov. V nalogi avtor podaja pregled stanja na področju obravnavanja kaznivih dejanj med leti 2002 in 2014 ter statistični pregled po policijskih upravah in pregled letnih poročil državnih tožilcev. Navaja razloge, ki so Ministrstvo za pravosodje - predlagatelja novega Zakona o kazenskem postopku in Zakona o preprečevanju nasilja v družini - pripeljali do tega, da je pripravil spremembo zakonodaje na tem področju; navaja tudi, v kolikšnem obsegu se je zakonodaja spremenila. Novi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o preprečevanju nasilja v družini sta bila potrebna zaradi uskladitve prava z našo ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, mednarodnimi dokumenti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti. Novo sprejeta kazenska zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, sta zahtevala uskladitev materialnih in procesnih institutov prava s to zakonodajo. Avtor je poskušal predstaviti različnost v delovanju naših represivnih organov in tujih institucij v nekaterih drugih državah članicah EU. Predstavi delo policije in v nekaterih poglavjih terensko delo policistov, ki neposredno zaznajo elemente kaznivega dejanja ter se prvi soočijo z žrtvami ter osumljencem. Poskuša opisati delo med vladnimi in nevladnimi institucijami ter, po njegovi oceni, obveščanje in sodelovanje med njimi uvršča na prvo mesto dela pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj z elementi spolnega nasilja ter pomoč ljudem, ki se že znajdejo v krogu tega strokovne terapije potrebnega pojava.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijski postopek, spolno nasilje, družina
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3925; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,18 MB) |
