Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je sistematično pregledati literaturo o vplivu aerobne vadbe (v nadaljevanju AT) na osebe s prekomerno telesno težo in debelostjo ter podati najprimernejšo vrsto AT za zmanjšanje telesne teže, vplive AT na človeško telo ter opredeliti količino in frekvenco vadbe za izgubo telesne teže. Metode: V končni pregled literature je bilo upoštevanih osem študij, ki so v večini vključile več kot 100 odraslih preiskovancev med 18 in 70 let s prekomerno telesno težo. Ena izmed intervencijskih skupin je vključevala AT, ki so trajale od 12 tednov do osem mesecev. Rezultati: AT je verjetno najbolj optimalen način vadbe za izgubo telesne teže in maščobne mase za odrasle s prekomerno telesno težo in debelostjo. Večja intenzivnost AT lahko prispeva k izboljšanju aerobne zmogljivosti pri odraslih osebah s prekomerno telesno težo in debelostjo. Uporabnost: Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko fizioterapevt kakovostno sestavi optimalen načrt obravnave ali pa izbrane ugotovitve s strokovnim svetovanjem prenese na stranke ter posledično pripomore h kakovostnejšemu življenjskemu slogu odrasle populacije. Omejitve: Glavni omejitvi študije sta ozek izbor vključenih študij in osredotočenost le ne prekomerno telesno težo.
Ključne besede: Aerobna vadba, prekomerna telesna teža, debelost, odrasli.
Objavljeno: 28.02.2022; Ogledov: 1129; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DIPLOMSKEM DELU BOŽNAR, Eva: Uspešnost fizioterapevtske obravnave pri pacientu s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa Uvod in namen: Kalcificirajoči tendinitis ramenskega sklepa je stanje, ki se pojavi zaradi odlaganja kristalov kalcijevega hidroksiapatita v tetive mišic rotatorne manšete. Namen diplomskega dela je predstaviti anatomijo ramenskega sklepa, patologijo kalcificirajočega tendinitisa in zdravljenje. Metode: V diplomsko delo smo vključili raziskave med letoma 2002 in 2020, ki so opisovale različne fizioterapevtske postopke zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa. Rezultati: Najuspešnejša fizioterapevtska metoda zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa so udarni globinski valovi. Operativno zdravljenje je uspešno, vendar prinaša tveganje za pooperativne zaplete. Uporabnost: Ugotovitve so uporabne v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa. Omejitve: Premalo izvedenih raziskav o učinkovitosti terapevtskega ultrazvoka, kinezioterapije in elektroterapije pri zdravljenju kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa in nedostopnost člankov. Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje. Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2021, Fizioterapevtika 26 (42) str., 1 pregl., 5 sl., 56 vir. Mentorica (S. Pavlič Založnik), recenzentka (F. Kresal).
Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1134; Prenosov: 150
Celotno besedilo (817,59 KB)

Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1344; Prenosov: 129
Celotno besedilo (476,89 KB)

Opis: Bolečina v križu (BvK) je velik problem sodobne družbe, saj prizadene skoraj vsakega človeka vsaj enkrat v življenju. Nespecifična BvK nima točno določenega vzroka za nastanek in se pogosto razvije v kronično. Ker vzrok ni znan, lahko na podlagi nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja ugotovimo, kateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju kronične oblike. Pacienti, ki imajo slabše psihično zdravje, trpijo za depresijo, psihičnim stresom, somatizacijo in strahom, so bolj dovzetni za razvoj nespecifične BvK. Pomemben vpliv imata tudi posameznikovo delovno in socialno okolje. Bolj kot je posameznik nezadovoljen s socialnim segmentom svojega življenja, večja je verjetnost, da bo razvil kronično BvK. Z zavedanjem o vplivu psihosocialnih dejavnikov na BvK moramo fizioterapevtsko obravnavo temu primerno oblikovati. Ker je obravnava kroničnih pacientov kompleksna in zahtevna, so se razvili različni multidisciplinarni pristopi. Novejši pristopi, ki temeljijo na biopsihosocialnem modelu (BPSM) in obravnavajo pacienta holistično, dosegajo boljše rezultate od konvencionalnih obravnav. Pri vsakem pacientu z nespecifično BvK moramo biti pozorni na psihosocialne dejavnike tveganja. Le tako bo lahko naša fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna.
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, psihosocialni dejavniki, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 113
Celotno besedilo (531,21 KB)

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 912; Prenosov: 109
Celotno besedilo (576,35 KB)