Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


111 - 120 / 360
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem
Nastja Vernik, 2020

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (868,79 KB)

112.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

113.
Sistem nagrajevanja zaposlenih v organizaciji
Asmira Šakanović, 2020

Opis: Ljudje so bili vedno ključni segment organizacije, vendar njihov pomen narašča v današnjem svetu, ki temelji na znanju kot še nikoli prej. Ključni način motiviranja ljudi za delo je sistem nagrajevanja – to je tema, ki smo jo preučevali v tej diplomski nalogi. Drugi segment preučevanja je motivacija. Motivacija neposredno vpliva na delovno uspešnost zaposlenih, produktivnost in zadovoljstvo. Da lahko podjetje doseže svoje cilje, je potreben popoln razvoj zaposlenih. Lastniki podjetij morajo na izplačana in dana nadomestila gledati kot na naložbo, saj lahko potem od zaposlenih pričakujejo kakovostno delo, zavzetost, želene dosežke in izboljšanje poslovanja podjetja; dolgoročno spodbujanje zaposlenih prispeva k doseganju ciljev podjetja, spodbuja razvoj novih proizvodnih procesov, izdelkov in trgov. Z ustvarjanjem in oblikovanjem kakovostnega sistema nagrajevanja lahko podjetje poveča svojo konkurenčno prednost in tržno vrednost. Vsako podjetje ima posebej oblikovano nagrajevanje in ga prilagodi svojim zaposlenim. Uspeh organizacije je v veliki meri odvisen od znanja, veščin in sposobnosti njenih zaposlenih. Zato je treba vlagati v ljudi in njihov nenehen razvoj. Za preučevanje te teme na ravni prakse smo izbrali kvantitativno metodo – ankete. Ankete smo opravili v podjetju X, na vzorcu 30 respondentov. Raziskava je pokazala stopnjo zadovoljstva zaposlenih s sistemom nagrajevanja, najbolj motivacijske nedenarne spodbude ter želen sistem nagrajevanja v podjetju.
Ključne besede: motivacija, nagrajevanje, organizacija, produktivnost, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (996,84 KB)

114.
Sindrom izgorelosti pri sodobni ženski
Christian Volčanšek, 2020

Opis: V sodobni družbi je težko spregledati številne boje za enakopravnost. V tem diplomskem delu smo pozornost posvetili tistemu, ki morda traja najdlje od vseh – boju za žensko enakopravnost. Čeprav imamo občutek, da je to cilj, ki smo ga že dosegli, pa sodobno žensko v današnji družbi čakajo popolnoma novi izzivi in eden izmed njih je tudi sindrom izgorelosti. Tema diplomske naloge obravnava vlogo sodobne ženske in išče korelacijo z naraščajočim številom sindroma izgorelosti med njimi. V ta namen smo uporabili kvantitativno metodo raziskave in izvedli raziskovalno anketo. Pridobili smo mnenja številnih sodobnih žensk, ki so odgovarjale na naslednja raziskovalna vprašanja: ali je sodobna ženska res bolj dovzetna, da se sreča s sindromom izgorelosti od moškega? Kakšno je breme dvojne vloge junaške mame in uspešne karieristke? Lahko materinstvo poleg vse lepote predstavlja tudi ogromno breme? Ugotovili smo, kako močno na sodobno žensko vplivajo družbena pričakovanja in koliko njihova lastna. Dobili smo odgovore, kdo sestavlja podporno okolje sodobne ženske in ali je razlog za naraščajoč sindrom izgorelosti nepodpora parnerjev. Predelali smo literaturo, ki obdeluje področje enakosti med spoloma, in prišli do ugotovitev, ali so razlike med moškim in žensko prirojene ali privzgojene. Pomemben rezultat je bil tudi odziv na vprašanje, če imajo ženske res manj možnosti za uspeh v poslovnem svetu od moških.
Ključne besede: izgorelost, ženske, stres, materinstvo, kariera, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1052; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

115.
Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji
Silvija Fortuna, 2020

Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki … Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času epidemije Covid 19). V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu smo še podali predlog rešitev.
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 972; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

116.
Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji
Robert Gajser, 2020

Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso. Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev. Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden teren za t. i. volilno manipulacijo. Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev, in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (970,05 KB)

117.
Vzgojne strategije, ki otrokom pomagajo pri prilagajanju na starševsko ločitev in sobivanje s svojim novim skrbnikom
Daria Miroshnikova, 2020

Opis: The aim of the bachelor’s thesis “Upbringing Strategies Helping Children Adapt to Parental Separation and Cohabitation with Their New Caregivers” is to reveal the universal strategies that help children go through the divorce, accept the family structure change, and adapt to new caregivers. The author’s findings can help psychosocial help professionals in their work with parents and children on the problems arising from the family structure change. The practices combined as a result of the research work are intended to secure the children’s best interests. Presenting upbringing methods that have proved to be appropriate for children's behavior correction, the author refers to positive discipline methods because those are designed to impact on the child mildly and respectfully. The content of the thesis comprises three parts – theoretical chapter, empirical chapter, and the conclusions-and-suggestions chapter where the author summarizes the data from the first two chapters and comes out with her recommendations and proposals. The introduction and conclusion chapter makes this thesis complete research work. In the theoretical chapter, the author presents and compares general approaches to children’s upbringing and behavior correction and the most commonly used theories and practices. The author describes varieties of family structures and researches the significance of the stability in satisfying the children's needs. The author reveals the major effects of divorce on children. She examines normal and pathologic adjustment reactions and researches strategies of new caregivers’ integration into the family, difficulties caregivers face during the merge, and conflicts that arise in young families. In the empirical chapter of the thesis, the author presents the essential parts of the interviews with adults who have lived through parental divorce and adaptation to new caregivers in their childhood and with divorced parents who have integrated their new partners into their families with children and can now give their feedback on how those processes could be facilitated for children. The analysis of the interviews shows that stability and the sense of security provided by the primary caregivers play a major role in the process of adaptation to the family structure change. It also shows that gradual merging is a preferable way of new caregivers’ integration. Furthermore, caregivers must act with respect and attunement to the children whereupon the positive discipline methods provide the best results.
Ključne besede: divorce, child, adaptation, integration, stepparent, attachment theory, parenting, positive discipline, stability, child-friendly
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

118.
Prometna kultura in varnejši vozniki
Olga Ribič, 2021

Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

119.
Prokrastinacija med študenti
Ana Mirt, 2019

Opis: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo. Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom, kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove posledice. Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa.
Ključne besede: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 992; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (787,25 KB)

120.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh