Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega, manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem, čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje. V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko. V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli in čustva prodajalk. Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne misli in čustva.
Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 716; Prenosov: 15
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe. Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri. V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1280; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 47
Celotno besedilo (684,52 KB)