221. Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksiSonja Gorup-Špenko, 2015 Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature
predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija
nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je
terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta
jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja
koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti
analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem
držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D.
Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko
držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje
psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so
predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s
spiritualnimi vidiki in delo s sanjami.
Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela
najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu
predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi,
kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med
duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za
življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna
tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza.
Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo
dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med
psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje
uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze
terapevtskega procesa. Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,60 MB) |
222. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligencePrimož Rakovec, 2015 Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev. Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 90 Celotno besedilo (893,75 KB) |
223. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva. Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 716; Prenosov: 15 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
224. Reševanje partnerskih konfliktovPetra Šibav, 2014 Opis: Pričujoča magistrska naloga se posveča reševanju konfliktov v partnerskem odnosu.
Omenjena tema nas je pritegnila iz več razlogov. Menimo, da sta veliko število razvez v naši
družbi ter vse večje nezadovoljstvo v partnerskih odnosih največkrat posledica nerazrešenih
konfliktov med partnerjema. Dejstvo je, da nerazrešeni partnerski konflikti, ki se odražajo v
obliki potlačenih čustev (jeze, žalosti), slabo vplivajo na psihofizično zdravje posameznika in
na kvaliteto njegovega življenja. Ker se tudi sami srečujemo s konflikti v partnerskem odnosu
(le-ti so po našem mnenju neizbežni), smo želeli raziskati, kako pari rešujejo konflikte, ki
nastanejo med njimi, in v čem vidijo smisel reševanja le-teh. Obenem nas je zanimalo, kako
sprotno reševanje konfliktov vpliva na nadaljnji partnerski odnos.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojem partnerskega odnosa in razvoj le-tega, izražanje
čustev in osnovnih človekovih potreb v odnosu ter pojem partnerskega konflikta skozi
posamične stopnje in njegovo razreševanje. Nadalje je nekoliko podrobneje predstavljen
model kognitivne terapije pri reševanju partnerskih konfliktov. V naši raziskavi smo izvedli
sedem strukturiranih intervjujev med pari, pri čemer smo intervjuvali tri ženske in štiri moške
kot predstavnike posameznega para. Vsak izmed njih je dobil trinajst enakih vprašanj, ki so se
nanašala na partnerski odnos, partnerski konflikt, reševanje partnerskega konflikta ter na
vzdušje med partnerjema ob nastalem konfliktu. Na koncu sledi empirični del. V empiričnem
delu so predstavljeni rezultati analize, preko katerih lahko vidimo, da intervjuvani pari
povečini nimajo večjih burnih prepirov v medsebojnih odnosih, pač pa manjše prepire, ki jih
običajno rešujejo s pogovorom, nekateri tudi z umikom. Sprotno reševanje konfliktov vidijo
pari kot veliko priložnost za nadaljnji razvoj samega odnosa in njegovo pozitivno rast.
Obenem pari v tem odkrijejo najgloblji smisel reševanja medosebnih konfliktov. Ključne besede: partnerski odnos, konflikt, viri konflikta, čustva, reševanje konflikta, komunikacija, osebnostna rast Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 85 Celotno besedilo (991,87 KB) |
225. Izkustveni vidiki sočutja do sebePatricija Kožuh, 2018 Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu
posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v
mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva
trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani
tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi
strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe.
Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega
se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj
izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju
in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu
izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja
in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri.
V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s
svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje
psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke
analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja
in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in
intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,39 MB) |
226. Doživljanje spletne pornografije skozi prizmo navezanosti v odraslostiMitja Žerovc, 2017 Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali doživljanje pornografije skozi prizmo navezanosti v
odraslosti, kar bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju zanimanja za seksualnost in
seksualno vedenje preko interneta. Živimo v kulturi, kjer sta seks in pornografija vedno bolj
prisotna v življenju ljudi. Pri trženju spolne industrije igra internet nedvomno pomembno vlogo,
saj predstavlja način povezovanja posameznikov med seboj in hkrati vpliva na meje svobode
seksualnih aktivnosti. Sama seksualnost in seksualno vedenje prek interneta sta tako v zadnjih
desetletjih postala nekakšen problem sodobne družbe, saj na posameznika vplivata tako s
psihološkega kot tudi s sociološkega vidika. Dostopanje do pornografije deluje kot epidemija, ki
lahko izolira posamezne družinske člane in zabriše mejo med resničnim spolnim odnosom in
iluzijo. Kaj je tisto, kar dela internetno pornografijo tako privlačno? Različni strokovnjaki, poleg
organskih iščejo vzroke tudi v psiholoških dejavnikih. Ti so pogosto v navzkrižju med tem, kar
je v družbi splošno zakoreninjeno in med tem, kar posameznik tudi zares čuti oziroma doživlja.
Cilj raziskave ni usmerjen v raziskovanje kdaj je nekdo seksualno zasvojen. Pridobljeni odgovori
nam bodo v pomoč k oceni razumevanja povezav med stili navezanosti in uporabo pornografije.
Z izborom takšnega vedenja lahko sklepamo, da negotova ali odklonilna navezanost služi kot
pomoč pri zadovoljevanju temeljnih psihičnih potreb. Predvidevali smo, da bodo anketiranci
imeli v visokem odstotku razviti varen stil navezanosti. Iskanje pornografije je pri njih
drugotnega pomena. Primarna je potreba po spolni stimulaciji z namenom doseganja izpolnitve,
zadovoljstva, fantazij in iskanja novosti. Ključne besede: seksualnost, psihoseksualni razvoj, stili navezanosti, virtualna pornografija, seksualni skript, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 810; Prenosov: 85 Celotno besedilo (2,17 MB) |
227. Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnjaMaja Volarič, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije
tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 %
ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri
otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi,
ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji.
Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in
rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje,
štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo
kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega
obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje,
čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki
vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno
vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna
tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron
Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži
mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo
dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v
magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako
kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM. Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1280; Prenosov: 210 Celotno besedilo (1,17 MB) |
228. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za deloLidija Štorgel, 2017 Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja. Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 48 Celotno besedilo (2,22 MB) |
229. Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkoholaKarin Mermolja, 2015 Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot
komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta
učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera
posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno
depresijo.
Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista,
ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje
kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem
delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno
vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov
in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri
ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in
družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki
domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe.
V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali
razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome
in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske
okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so
kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih
življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo
podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili
tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 47 Celotno besedilo (684,52 KB) |
230. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresaJan Valenčič, 2017 Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,66 MB) |