Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1213; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V magistrski nalogi bo naše raziskovalno področje spletna skupnost Couchsurfing. Gre za sodoben pojav, socialno omrežje, katerega glavni namen je izkušnja v živo (offline raven) povezovanje članov v resničnem življenju ter s tem širjenje kultur in medosebnega spoštovanja. V okviru tega se pojavi vprašanje medosebnega zaupanja, ki je predpogoj samega povezovanja, predvsem pa povezovanja v živo. Omejili se bomo predvsem na informacije, ki so bistvene za oblikovanje zaupanja. Pri tem bomo ugotavljali, kako različne informacije povečajo zaupanje in katere so tiste informacije, ki so ključnega pomena. V okviru naloge bo izveden krajši anketni vprašalnik, s katerim bomo skušali odgovoriti na raziskovalno vprašanje ter s tem priti do ugotovitev, ki bi lahko podale smernice v zapisovanju informacij v skupnosti Couchsurfing.
Ključne besede: spletna skupnost Couchsurfing, socialno omrežje, medkulturno komuniciranje, socialni kapital, informacije, referenca
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1443; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško.
Ključne besede: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 811; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo lobiranje. Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na stranke, javnost in vlado; itd. Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 61
Celotno besedilo (728,35 KB)