141. Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbeMaja Brešan, 2016 Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije.
Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega
diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov,
zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza.
Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in
hkrati odsevajo druţbene spremembe.
Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši
ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada
generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub
razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje
obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre
kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v
odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu
okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva
z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih
sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do
spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih
usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Najdeno v: osebi Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 772; Prenosov: 47 Celotno besedilo (9,54 MB) |
142. Medijska pismenostMaja Kuralt, 2017 Opis: Mediji se hitro spreminjajo. Svetovni splet je prevzel dominantno vlogo v načinu podajanja, ustvarjanju informacij in komuniciranju nasploh. Na spletu se poleg informacij, izobraževalni ali, zabavnih vsebin, dnevno spreminjajo v virtualne. Komunikacija poteka hitro, je bolj neosebna, poteka sočasno na več krajih, prav tak je tudi tok vsebin in informacij, ki se pretakajo preko njih. Prav zaradi vse te množice malodane vsega, je z druge strani pomembno, da znamo naravo spletnih medijev razumeti, jih pravilno ovrednostiti in razbrati, kakšen je cilj določenega medija oziroma medijskega sporočila. Spletni mediji, različne aplikacije, platforme, portali ter družbena omrežja nam zagotavljajo, da lahko hitro in enostavno dostopamo praktično do česarkoli, ponujajo nam orodja, da na njih tudi sami kreiramo, ustvarjamo in delimo različne spletne vsebine, od videoposnetkov, fotografij, glasbe do spletnih dnevnikov, spletnih časopisov in drugih vsebin ter jih plasiramo prek različnih, zgoraj naštetih kanalov. Kljub naštetim možnostim, ki jih splet ponuja, so uporabniki vedno manj kreativni oziroma so kreativni na popolnoma drugačne načine kot včasih. Vsem nam je v izziv, da tovrstne spletne aktivnosti jemljemo z zdravo mero, vendar kljub temu izkoristimo neverjeten in neizmeren potencial, ki ga ponujajo. Najdeno v: osebi Ključne besede: mediji, pismenost, medijska pismenost, svetovni splet, spletni mediji, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 853; Prenosov: 50 Celotno besedilo (2,65 MB) |
143. Samomorilnost med mladimiMaja Kržišnik, 2018 Opis: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost
namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni
razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov.
Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti
mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena.
Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali
samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in
moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne
znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med
mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja,
in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del
namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih
zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere
pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije.
Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet
v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je
iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj
samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k
njegovi preventivi. Najdeno v: osebi Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 138 Celotno besedilo (920,95 KB) |
144. Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnjaMaja Volarič, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije
tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 %
ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri
otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi,
ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji.
Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in
rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje,
štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo
kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega
obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje,
čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki
vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno
vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna
tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron
Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži
mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo
dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v
magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako
kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM. Najdeno v: osebi Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1208; Prenosov: 204 Celotno besedilo (1,17 MB) |
145. Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivostMaja Gojkovič, 2016 Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih
sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi
smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega
kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni
kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko
družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in
dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti.
Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne
inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega
kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja
strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v
regionalnem kontekstu.
Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala
in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma
reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi
smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je
mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega
kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv
povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente
inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje
gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko
zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se
okolja.
Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na
nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji
podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko
zmogljivostjo nekega območja.
Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne
inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih
razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek
dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij,
iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij
in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja
podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega
prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih
upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni
kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih. Najdeno v: osebi Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 47 Celotno besedilo (2,99 MB) |
146. Modrosti iz inovacijskega podpornega okolja v javnih raziskovalnih organizacijah za upravljavce inovacijskega sistemaŠpela Stres, Robert Blatnik, Urška Fric, Karen Gladović, David Jekovec, Tomaž Justin, Mirica Karlovits, Ana Kompan, Tomaž Lutman, Urška Mrgole, Duško Odić, Levin Pal, Nina Tomić Starc, Marjeta Trobec, Jure Vindišar, Vojka Žunič, Marjeta Trobec, 2021 Najdeno v: osebi Ključne besede: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 103 Celotno besedilo (4,74 MB) |
147. |
148. Namenska hrana gornike – dobra poslovna priložnostMaja Dudanova, 2021 Opis: Prehrana v gorah je na videz nerešljiv problem. Gornik ne ve dobro, kaj bi od hrane in pijače v nekem določenem trenutku dal v svoj nahrbtnik. Ne ve, kako izbrati zdrava živila, jih uravnotežiti in hkrati prilagoditi naporom na turi, njenemu času trajanja, dnevno spreminjajočim se vremenskim razmeram.
Zanimiv problem, ki smo ga zaznali že zdavnaj in o njem večkrat razmišljali, smo spremenili v naš podjetniški projekt, ker smo videli pravo rešitev.
Začeli smo pri abecedi prehrane, to razširili z novimi spoznanji in obojemu dodali lastno izvirno zamisel v obliki namenskega obroka za gore.
V drugem koraku smo raziskali vsa nejasna pota do tržne niše, v kateri smo z našim namenskim obrokom videli poslovno priložnost.
Da bi presodili realnost njenega obstoja, smo opravili vrsto raziskav in primerjav, obširno anketo na nekaterih vhodih v doline Julijskih in Savinjskih Alp ter pretresli več vidikov, ki se nanašajo na pota izdelave, prevoza, denarnih sredstev, uporabne informacijske tehnologije, strategije obveščanja, oglaševanja, poteka prodaje, nevarnosti, ki pretijo poslu, možnosti širitve posla ter v prihodnosti zimske prodaje namenskih obrokov.
Naši raziskovalni izsledki so pokazali, da bi bila zamisel uresničljiva, čeprav je pri vsakem poslu podobno kot v gorah vedno prisotno nekaj neizogibnega tveganja. Najdeno v: osebi Ključne besede: Gore, ljudje, hrana, prehrana, zdravo prehranjevanje, zdravo življenje, čas. Objavljeno: 27.08.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 57 Celotno besedilo (821,02 KB) |
149. |
150. |