81. Vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopkuMaja Vukovič, 2013 Najdeno v: osebi
Ključne besede: upravni postopek, fizično e-vročanje, vročevalec, neuspela vročitev, javno naznanilo, posebni primeri vročanja, napake pri vročanju, ZUP, ZPP, ZKP
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 2458; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (940,94 KB) |
82. Problem samoodločbe KatalonijeMaja Žejn, 2017 Opis: Načelo mednarodnega prava o pravici do samoodločbe se je skozi zgodovino spreminjalo, vendar se njegov razvoj niti v današnjem času ni zaustavil in še vedno poteka. Nekateri avtorji pravico do samoodločbe opredeljujejo kot pravico, ki je obstajala v času kolonialnih narodov, spet drugi kot pravico, ki obstaja tudi izven procesa dekolonizacije. V pričujočem diplomskem delu se poleg splošne opredelitve pravice do samoodločbe posvetimo tudi pravici do samoodločbe na primeru Katalonije. Katalonija je ena izmed sedemnajstih avtonomnih skupnosti Španije, ki si želi osamosvojitve od Španije. Španija kot unitarna država ne priznava obstoja Kataloncev kot naroda in njihove pravice do samoodločbe. Državi sta zato v zadnjem času v velikem navzkrižju. Razplet katalonskega vprašanja pa ni zanimiv le z vidika konflikta med Španijo in Katalonijo, temveč tudi za Evropsko unijo in nenazadnje za celotno mednarodno skupnost. Z vidika Evropske unije je zanimivo predvsem vprašanje, kaj bo s Katalonijo, če postane samostojna država. Ali jo bo Evropska unija takoj priznala kot državo članico ali bo morala zaprositi za članstvo? Glede mednarodne skupnosti pa se lahko zgodi, da bo prav Katalonija postala precedenčni primer osamosvojitve, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi narodi, ki si želijo samostojnosti. Dejstvo pa je, da različna mnenja, dojemanja in tolmačenja pravice do samoodločbe negativno vplivajo na svetovni mir in varnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: samoodločba narodov, osamosvojitev, Katalonija, Španija, narod, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2722; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,11 MB) |
83. Razvoj mednarodno pravnega varstva manjšin v okviru Sveta EvropeMaja Ščuka, 2016 Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti varstvo pravic narodnih manjšin preko dokumentov in delovanja organov Sveta Evrope. Svet Evrope ima zelo pomembno vlogo pri varstvu temeljnih človekovih pravic in tudi pri varstvu manjšinskih pravic. Varstvo pravic urejata v okviru Sveta Evrope Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin in Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Oba dokumenta sta multilateralni pogodbi, ki ključno prispevata k zmanjšanju diskriminacije in varstvu načela enakosti v pravnih sistemih evropskih držav. Države podpisnice imajo nalogo implementacije in izvrševanja omenjenih pogodb, Svet Evrope pa preko delovanja svojih organov in kronoloških poročil držav nadzira njihovo dejansko izvrševanje. Diplomska naloga predstavlja zgodovinski nastanek manjšin, manjšinskih pravic, organizacijo Sveta Evrope, nastanek pravnega varstva manjšin v dokumentih Sveta Evrope in nadzor nad izvrševanjem le-teh. V sklopu nadzora sem preučila poročila, ki jih je Republika Slovenija posredovala Svetu Evrope,in poročila ter resolucije organov Sveta Evrope, ki preučujejo pravilnost uresničevanja pravic manjšin.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2572; Prenosov: 146
Celotno besedilo (844,02 KB) |
84. Izzivi pravne države na področju ureditve varstva okolja pred onesnaževanjem s hrupomMaja Ščuka, 2019 Opis: Hrup je nezaželen zvok človeške dejavnosti, ki vpliva na kakovost življenjskega okolja in zdravje ljudi. Varstvo pred prekomernimi emisijami hrupa določa 72. člen Ustave Republike Slovenije v sklopu pravice do zdravega življenjskega okolja. Raziskava se osredotoča na učinkovito delovanje države za varstvo ljudi pred hrupom prek pravnih predpisov in njihove implementacije. V magistrskem delu so v prvem delu predstavljeni okoljski hrup, njegove pojavne oblike, fizikalne osnove, oblike varstva in vplivi na zdravje ljudi. Podrobno je proučena pravna ureditev na nacionalni ravni s poudarkom na podzakonskih predpisih, pri čemer nismo pozabili na vpliv mednarodnega in regionalnega prava. V drugem delu je predstavljen konkretni dejanski primer vira hrupa gostinskega obrata, ki obratuje z živo in mehansko glasbo na zunanji površini. Proučen je potek postopkov inšpekcijskega nadzora, obratovalnega monitoringa, postopka izdaje soglasja za obratovanje v rednem in podaljšanem obratovalnem času ter postopka policijskih nalog. Celota proučevanega je pripomogla k oblikovanju dvajset izzivov, ki predstavljajo anomalije v pravnem sistemu, k temu pa smo dodali rešitve, oblikovane v okviru pravnega sistema, z željo po višanju standardov varstva pred hrupom v sorazmerju z zavarovanimi ustavnimi pravicami. V zadnjem delu raziskave so proučeni neintegriteta in netransparentnost na področju postopka sprejemanja podzakonskih aktov ter koruptivna tveganja v postopkih izdaje posamičnih pravnih aktov na področju okoljskega hrupa. Iz analize izhaja ugotovitev o sistemski nevarnosti nastanka korupcijskih tveganj na področju okoljskega hrupa. Ugotovitve o neučinkovitem pravnem varstvu in korupcijskih tveganjih opozarjajo na nujnost sprememb pravne ureditve in spodbujajo k večji ozaveščenosti o negativnih vplivih hrupa na življenjsko okolje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 2347; Prenosov: 132
Celotno besedilo (58,30 MB) |
85. |
86. Geneza pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrakMaja Stanišič, 2018 Opis: Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak spada v normativni okvir mednarodnega okoljskega prava. V namen prikaza njegove geneze diplomsko delo začrta pregled mednarodnega okoljskega prava s sprejetjem Stockholmske deklaracije. Vseskozi se geneza Pariškega dogovora o omejevanju izpustov v zrak kaže v postopnem spodbujanju in oblikovanju kolektivne mednarodne odgovornosti blaženja in upravljanja posledic škodljivih emisijskih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. V namen prikaza tovrstnega razvoja se delo nadaljuje s predstavitvijo Deklaracije iz Ria in Okvirne konvencije Združenih narodov o okoljskih spremembah (UNFCCC). Znotraj te se na 3. srečanju strank sprejme danes neuspešni Kjotski protokol. Kasneje,leta 2015, na 21. srečanju strank pa tudi sam Pariški dogovor, ki je tako neizogibno povezan z več desetletnim stopnjevanjem mednarodnih zavez varstva okolja. Skozi linearni razvoj predhodno sprejetih dokumentov formalnega mednarodnega prava diplomsko delo prikazuje, da je uspešnost Pariškega dogovora v veliki meri odraz dolgotrajnega in konsistentnega stopnjevanja obveznosti držav članic UNFCCC. Te so s Pariškim dogovorom presegle diferenciacijo izključne odgovornosti razvitih držav ter tako končno izoblikovale univerzalno mednarodno iniciativo jasnejših obveznosti, ki veljajo tudi za države v razvoju. Pariški dogovor o omejevanju izpustov v zrak se navezuje na pravno zavezujočo obvezo držav, da bodo z zaporednimi nacionalno določenimi obveznostmi ohranjale globalno temperaturo pod 2 °C glede na predinstustrijsko dobo leta 1990. Mehanizmi Pariškega dogovora so utemeljeni predvsem na transparentnosti in samoiniciativnosti zadajanja ciljev znotraj nacionalno določenih obveznosti.V prikaz vprašanja pomanjkljivosti diplomsko delo obravnava tudi posamezne načrte implementacije doseganja ciljev Dogovora. S Pariškim pravilnikom, ki je trenutno še vedno v izdelavi, pa ostaja sama učinkovitost Dogovora še vedno odprte narave in predvsem v rokah posameznih držav pogodbenic.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 1998; Prenosov: 133
Celotno besedilo (676,13 KB) |
87. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazumaMaja Stanišič, 2022 Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 582; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,05 MB) |
88. Vpliv združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo Republike Slovenije na učinkovitost nadzora pravilnosti obdavčevanja pri davčnih zavezancihMaja Rozman, 2016 Opis: Z združitvijo Davčne in Carinske uprave RS je vlada želela doseči racionalizacijo procesov, ki se izvajajo v obeh upravah; optimizacijo stroškov delovanja upravnih organov in zagotavljanja učinkovitega pobiranja obveznih dajatev. Republika Slovenija je tako dobila močan nadzorni organ, ki veliko pozornost namenja tudi preventivnim aktivnostim. Z združitvijo obeh uprav se je uresničil tudi cilj racionalizacije izvajanja postopkov v državnih organih, optimizacije stroškov in boljšega izkoristka kadrovskega potenciala. S poenotenjem kontrolnih mehanizmov in zbirk podatkov je omogočen celovit in kakovosten pregled nad zavezancem. Cilj združitve obeh uprav je vzpostaviti sodobno organizirano finančno upravo. Finančna uprava RS mora zagotavljati izvajanje sprejete zakonodaje o obdavčenju tako, da bo pobiranje dajatev sledilo načelu prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti zavezancev. Na drugi strani pa je bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor in ukrepanje pri tistih zavezancih, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v rokih in v skladu z zakonom. Učinki združitve vplivajo na opravljanje nalog, ki jih izvaja Finančna uprava RS. To pomeni zmanjševanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, možnost dostopa in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov. Slednje omogoča celovito in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev. Finančna uprava RS je bolje organizirana in pri delu učinkovitejša. Z organizacijskega vidika je prišlo do združitve organizacijskih enot, ki opravljajo istovrstne naloge;s tem je izkoristek zaposlenih učinkovitejši.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2159; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,79 MB) |
89. |
90. |
