Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Management v zdravstveni negi
Sabina Ćatić, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravstveni zavod, management, glavna medicinska sestra, zdravstvena nega, kakovost storitev
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 3906; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (887,46 KB)

13.
Ocena smotrnosti prevzema ali pripojitve
Sabina Bilal, 2012

Najdeno v: osebi
Ključne besede: analiza podjetij, prevzemi, združitve, pripojitve, finančna analiza, analiza poslovanja
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 2149; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (252,63 KB)

14.
15.
16.
Institut poenostavljene prisilne poravnave in njegova zloraba
Sabina Mahnič, 2020

Opis: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (873,23 KB)

17.
Pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika
Sabina Bauman, 2016

Opis: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2239; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

18.
Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov
Sabina Rovanšek, 2016

Opis: Namen te diplomske naloge je raziskati mednarodno arbitražo kot eno od sredstev za mirno reševanje mednarodnih sporov ter preučiti njene temeljne značilnosti.Začetek diplomskega dela se osredotoča na mednarodno pravo na splošno ter na diplomacijo kot sredstvo zunanje politike in predstavi relevantne organe na tem področju.V nadaljevanju je predstavljeno področje mirnega reševanja sporov s podatki o diplomatskih in pravnih sredstvih mirnega reševanja mednarodnih sporov. Poleg tega vsebuje kratek zgodovinski pregled ter opis enega od temeljnih načel mednarodnega prava - dolžnost mirnega reševanja sporov. Zatem se diplomsko delo osredotoča na mednarodno arbitražo. Spoznamo oblike le-te,njeno pravno naravo, način sestave arbitrov in značilnosti arbitražnega postopka. Kratek del je namenjen Vzorčnemu zakonu o mednarodni trgovinski arbitraži, konec diplomskega dela pa je posvečen Stalnemu arbitražnemu sodišču, kije pomembno prispeval k razvoju mednarodnega prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2332; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (461,04 KB)

19.
20.
Pravica do državljanstva in apatridnost
Sabina Gorenc, 2018

Opis: Pri državljanstvu gre za razmerje med državo in posameznikom z določenimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Če pa državljanstva posameznik nima ali ga izgubi, ostane brez pravic in dolžnosti, ki mu kot državljanu pripadajo. Tako mu je pogosto onemogočen dostop do temeljnih civilnih, političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic. V želji, da posamezniki brez državljanstva ne bi bili prikrajšani za minimalni obseg pravic, povezanih z državljanstvom, je mednarodna skupnost leta 1954 oblikovala Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva, kasneje, leta 1975, pa še Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva, in sicer z namenom, da bi preprečila nastanek tistih pojavov, ki lahko povzročijo apatridnost. Ker pa se države same odločijo, ali bodo pristopile h konvencijam, jih ratificirale in posledično svoje notranje pravo uskladile z obveznostmi, ki iz njih izhajajo, je relativno malo držav pristopilo k ratifikaciji teh dveh konvencij, čeprav je problem apatridnosti velik. Slovenija je ratificirala Konvencijo iz leta 1954 in njen Zakon o državljanstvu teži k načelu apatridnosti, kar tudi po mednarodnem pravu posameznikom zagotavlja varnost, da ne ostanejo brez statusa državljana. Dogaja pa se, da se tudi tiste države, ki so podpisnice konvencij, ne držijo vedno smernic in mednarodnih določil in človekovih pravic ne postavljajo pred zahteve državne suverenosti. Mednarodno pravo posamezniku ne ponuja pravnega sredstva ali rešitve v primerih, kjer je pravica do državljanstva kršena. Zato se kaže potreba po nujni regulaciji vprašanja državljanstva na mednarodni ravni, saj je naturalizacija za te ljudi najboljša rešitev. Predvsem so potrebni hitri in tudi med državami usklajeni postopki ugotavljanja brez državljanstva, ki so predpogoj za dostop do pravic, določenih v Konvenciji iz leta 1954. Trenutna možnost, ki jo ima mednarodna skupnost, je, da v okviru različnih pogajanj vrši pritisk na posamezno državo, kar lahko ugodno vpliva na odpravo kršitev, spodbudi državo, da ratificira konvenciji in vzpostavi postopke določanja ter zaščito teh oseb.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 2105; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (394,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh