Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Pomen preventive za varnost cestnega prometa v Republiki Sloveniji
Olga Kampl, 2012

Najdeno v: osebi
Ključne besede: cestni promet, varnost, preventiva, magistrska naloga
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 3418; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

13.
Obvladovanje naravnih in drugih nesreč
Vojka Rupnik, 2011

Najdeno v: osebi
Ključne besede: celostno upravljanje, mednarodno sodelovanje, naravne in druge nesreče
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 2670; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

14.
Ciljno iskanje oseb
Aleksander Volmajer, 2016

Opis: Magistrsko delo Ciljno iskanje oseb obravnava iskanje oseb kot eno izmed pozabljenih ali zapostavljenih področij dela policije, katerega razvoj je vse od nastanka samostojne države R Slovenije obstal na začetni točki. Sam pojem iskanje oseb, ki predstavlja osnovo ali podlago za ciljno iskanje oseb, ostaja nepojasnjen in nedefiniran medtem, ko je pojem ciljnega iskanja oseb določen in zapisan kot intenzivna in načrtovana metoda dela za izsleditev posebej izbrane osebe, ki se jo išče zaradi prijetja. Vendar je med teorijo in prakso velika razlika. Šele zadnje leto ali dve posamezniki v policijskih vrstah načrtno in intenzivno iščejo iskane osebe, medtem ko je iskanje in prijetje oseb še vedno v 90 odstotkih stvar naključja. Morebiti je za zatečeno stanje potrebno iskati krivca na strani Policije in tistih, ki krojijo razvoj slovenske policije in oblikujejo njene strateške cilje, morebiti pa na strani organov pregona in pravosodja in njihovega mačehovskega odnosa do tega področja. Ciljno iskanje oseb je specifično področje dela, katerega bistvena značilnost je ali bi moralo biti tesno sodelovanje organov preiskave, pregona ter pravosodnih organov, čeprav temu ni tako. Izvajanje nalog iz tega področja predstavlja izključno samo zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku in zagotovitev izvršitve kazni zapora in ne preiskovanje kaznivih dejanj. Težava pa je v tem, dana primer policija zaključek svojega dela vidi v podani kazenski ovadbi. Tožilstvo vidi zaključek svojega dela v izdani pravnomočni sodbi. Sodišče vidi zaključek svojega dela v izpeljanem sodnem postopku tako ali drugače. Nihče od teh treh ključnih akterjev ne vidi problema v trenutni situaciji. Izjema so le mediji, ki občasno polnijo časopisne in internetne strani z neuspehi slovenske policije, tožilstva in sodnega sistema pri iskanju obdolžencev ali obsojencev na begu ter s tem ustvarjajo popolnoma napačen pritisk na le-te. In prav zaradi teh pritiskov policija, tožilstvo in sodstvo na vrat in nos iščejo neke rešitve, namesto da bi s pravilnim pristopom in sodelovanjem vpeljali ciljno iskanje oseb v redno, strokovno in visoko učinkovito nalogo ne samo policije, temveč celotnega mehanizma od policije, tožilstva do sodišča.The master's thesis "Target search of persons" deals with the search of persons as one of the forgotten and neglected areas of the police department. This area of police work basically hasn't developed ever since Republic of Slovenia became an independent state. The basic notion of searching persons, providing the basis or a platform for a targeted search, remains unclear and undefined; however the definition of a targeted search of persons is set and is considered to be an intensive and planned work method to track down a specific person sought to be apprehended. There is however a major difference between theory and practice. It is true that in the past year or two several individuals in the ranks of the police department have begun to actively and intensively search for persons, yet the fact remains that in 90 % of the cases, the search and the apprehension are a matter of coincidence. One could blame the police department for the current stalemate situation, while some of the blame could be put on the shoulders of people responsible for the strategy and development of the Slovenian Police; one could also blame the enforcement authority and the justice department for their ignorant attitude towards this area of police work. Target search of persons is a specific area of work, which requires a full cooperation between the searching authority, enforcement authority and the judicialauthority. Unfortunately, that is currently not the case. The execution of tasks in this area includes only the assurance of the defendant's presence and the assurance of executing the prison sentence; it does not include the investigation of criminal acts. The problem is that the police sees its final results once the criminal charges have been issued. The public prosecutor's office concludes its work once a verdict has been reached. The court sees its final results one way or the other once all the courtproceedings have been concluded. The problem is that none of these three parties really recognize the seriousness of the current situation. The only exception are the media, which are quick to fill their newspaper or internet pages with headlines of how the police, the prosecutor's office or the judicial system failed to find defendants or convicts on the run, therefore creating unnecessary pressure for all parties involved. This kind of pressure then forces the police, the prosecutor's office and the court to frantically look for quick solutions instead of cooperating and choosing a proper approach such as implementing target search of persons to become a regular, professional and highly efficient task of not only the police department, but of the prosecutor's office and the court as well.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: tiralica, ciljno iskanje oseb, obdolženec, obsojenec, pooblastila, zakonodaja, človekove pravice
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 3300; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

15.
Zlorabe evropskih nepovratnih sredstev
Darja Rovšek, 2017

Opis: Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 je postala Republika Slovenija upravičena do črpanja sredstev iz evropskih skladov. Črpanje iz evropskih skladov Republiki Sloveniji omogoča hitrejši razvoj in zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, a samo črpanje sredstev EU še ne pomeni, da je bil namen dosežen. Pri črpanju sredstev EU veljajo stroga pravila, ki jih je treba upoštevati in spoštovati, zagotoviti je treba tudi ustrezen nadzor nad namensko uporabo sredstev EU, pri čemer je treba zagotavljati odgovorno, transparentno porabo sredstev EU. Države članice, ki so prejemnice sredstev EU, so pri porabi sredstev EU dolžne zagotavljati ustrezne kontrolne mehanizme. Republika Slovenija kot prejemnica sredstev EU je dolžna sprejemati in ustrezno razumeti sprejete uredbe na področju kohezijske politike, pripravljati ustrezne nacionalne pravne vire, bodisi pri postopkih dodeljevanja sredstev EU bodisi pri vzpostavitvi učinkovitih kontrolnih mehanizmov pri spremljanju črpanja sredstev EU.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2447; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

16.
17.
Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij
Boštjan Poklukar, 2017

Opis: V magistrskem delu z naslovom Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij je analizirana in raziskana migrantska kriza, s katero se je Republika Slovenija soočala od septembra 2015 do marca 2016. S posameznimi raziskovalnimi metodami so se preučili in analizirali postopki in aktivnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v pripravah na migrantski val. Raziskali in analizirali smo delovanje in ukrepanje sistema v prvem in drugem migrantskem valu ter v pripravah na morebiten tretji migrantski val. Magistrsko delo dokazuje, da se je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij izkazal kot delujoč, učinkovit in uspešen podsistem nacionalne varnosti Republike Slovenije, kljub določeni meri improvizacije pri izvajanju določenih nalog. Z raziskavami in analizami je dokazano, da je nujno potrebna posodobitev upravljanja in vodenja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot dela sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije tako na področju modernizacije in nadgradnje postopkov vodenja in upravljanja sistema kot na področju izobraževanja in usposabljanja sil zaščite, reševanja in pomoči. V magistrskem delu je analizirano in raziskano delovanje sil zaščite, reševanja in pomoči v smislu širitve in popolnjevanja sil v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Magistrsko delo predlaga tudi nekatere izboljšave, nadgradnje in morebitne rešitve pri vodenju in upravljanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj gre za izjemno pomemben del sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije, brez katerega si v prihodnosti ne moremo predstavljati obvladovanja sodobnih kriznih situacij.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 3036; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

18.
Obveščevalna dejavnost v sistemu zgodnjega opozarjanja
Samo Trs, 2016

Opis: Ob hitrem spreminjanju varnostnih razmer je potrebno biti še toliko bolj pripravljen na pojav vseh vrst sodobnih tveganj in varnostnih izzivov, ki bi lahko vplivali na varno počutje, kakovost življenja in odnose med posamezniki, državami in mednarodno skupnostjo. Izhajajoč iz tega sem preučil trenutno strukturo in pripravljenost državnih organov za pravočasno ukrepanje ob pojavu groženj in tveganj nacionalni varnosti. Skladno z navedenim sem preučil nacionalnovarnostni sistem, kako je opredeljen in kot takšen zasnovan za delovanje in ukrepanje ob pojavu varnostnih tveganj in izzivov. V okviru tega sem preučil sodobnost strukturiranja le-tega s težiščem na organiziranju, delovanju in sodelovanju obveščevalnih služb ter ustreznosti le-teh na slovenskem prostoru in kakšen je njihov namen. Pri tem so mi pomagale analize in primerjave z nacionalnovarnostnima sistemoma Slovaške Republike in Izraela ter v intervjujih izražena dejstva, misli in ideje strokovnjakov s tega področja. Pri prepoznavanju obveščevalne dejavnosti sem le-to povezal z zgodnjim opozarjanjem kot možnost pravočasnega ukrepanja pri odkritju pojava morebitnih kriz na različnih področjih družbenega življenja. Skupno, obveščevalna dejavnost in zgodnje opozarjanje, pa sta me vodili k sistemu zgodnjega opozarjanja in ugotavljanju, ali je le-ta organiziran na nacionalnem nivoju, kot je načrtovan v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije(v nadaljevanju ReSNV-1) ali ne in ali obstaja v Sloveniji celosten pristop k zaščiti in zagotavljanju pričakove varnosti državljanov Slovenije. Iz preučevanj sem videl možnost, da bi z reorganiziranjem obveščevalnih služb, boljšim sodelovanjem, boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in s celostnim pristopom lahko vzpostavili učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi bilna strateškem nivoju, v podporo najvišjim odločevalcem pri sprejemanju odločitev o nacionalnih interesih, zaščiti strateških ciljev in zavarovanju le-teh pred morebitnimi krizami.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2464; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

19.
20.
Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcev
Damir Jukan, 2015

Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega, kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave, izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4086; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh