41. |
42. Področje nepremičnin z vidika mlajše in starejše populacije v Republiki SlovenijiBarbara Kolar, 2017 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko mlajše in starejše populacije na področju nepremičnin. Obravnavani populaciji imata nekaj skupnih in nasprotujočih si lastnosti/značilnosti. Mladi v starosti med 18. in 35. letom v visokem odstotku še vedno živijo doma pri starših. Želijo si osamosvojitve, ki bi jim predstavljala odhod od doma, vendar jim to otežujeta brezposelnost ter posledično pomanjkanje finančnih sredstev. V nasprotju z mladimi pa si starejši ne želijo oditi od doma. V lastni nepremičnini želijo ostati kar se da dolgo in odlašajo z odhodom v institucionalne oblike bivanja. Pomanjkanje finančnih sredstev je otežujoč dejavnik tudi pri starejših. To predvsem občutijo tisti posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu oziroma v lastni, velikokrat preveliki hiši. V teoretičnem delu smo se predvsem osredotočili na položaj mladih v državi, njihov ekonomski status in stanovanjske razmere. Navedli smo možnosti stanovanjske namestitve mladih, kot so najem neprofitnega stanovanja, bivanje pri starših, bivanje v študentskem domu, dedovanje stanovanja in pomoč v zameno za stanovanje. V nadaljevanju smo opozorili na staranje prebivalstva tako v Sloveniji kot v svetu. Predstavili smo stanovanjske probleme starejših, njihov ekonomski status ter podrobneje opisali institucionalne storitve za starejše. Med njimi smo posebej izpostavili dom za starejše in oskrbovana stanovanja. Ker se zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati doma, smo predstavili tudi možnosti prilagoditve njihove nepremičnine. Zadnji dve poglavji teoretičnega dela pa podrobneje predstavljata razlike med lastništvom in najemništvom nepremičnine ter njihovo financiranje. Teorijo smo dodatno podkrepili še z informacijami, zbranimi z intervjujema, in sicer z nepremičninskim posrednikom in finančnim svetovalcem. Empirični del naloge vsebuje izsledke raziskave, v kateri smo zajeli mlajšo populacijo v starosti od 18. do 35. leta, ki še živi pri starših, in starejšo populacijo v starosti 60 in več let, ki še ne živi v institucionalnih namestitvah. Ugotovitve kažejo, da mlajši populaciji odhod od doma predvsem otežujejo ekonomski razlogi ter da bi se starejši iz trenutne bivanjske namestitve odselili le v primeru previsokih stroškov vzdrževanja ali zmanjšane samostojnosti pri hišnih opravilih in osebni oskrbi. Spoznali smo, da bi mlajši hitreje sprejeli odločitev za selitev iz trenutne nepremičnine kot starejši. Še najtežje bi z gotovostjo zatrdili, da si tako mlajša kot starejša populacija ne želita skupnega bivanja v isti nepremičnini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mlajši, starejši, nakup, najem
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2553; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (8,88 MB) |
43. Genocid in genocidna dejanjaBarbara Hlupič, 2015 Opis: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3522; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,11 MB) |
44. |
45. Etažna lastnina in njen pravno-ekonomski pomenBarbara Fortuna, 2012 Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepremičnine, pravna ureditev, etažna lastnina, vpis, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, ekonomski vidik, prodaja nepremičnin, hipoteka, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2581; Prenosov: 36 |
46. Sodelovanje kot način ugodnejše pridobitve poslovnih prostorov malih podjetnikovBarbara Fortuna, 2017 Opis: Magistrsko delo je proučevalo, ali je sodelanje način ugodnejše pridobitve poslovnih prostorov malih podjetnikov. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti, kakšno je stanje sodela v Sloveniji, ter zbrati prednosti, ki jih mlademu podjetniku za ugodnejšo pridobitev poslovnega prostora omogoča sodelo kot nov način poslovanja mladih podjetnikov. Sodelo opredeljuje način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje panoge ali iz sorodnih panog ter si s tem zmanjšajo stroške najema prostora. Kot nova oblika dela lahko sodelo uspešno zaživi le z aktivnim vključevanjem večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter drugih skupnosti, ki v tej obliki prepoznajo svoje razvojne možnosti. Raziskava je pokazala, da je sodelanje za slovenske uporabnike zelo koristno ali koristno. Med razlogi za koristnost sodelanja se je pojavilo več možnosti, med drugim tudi možnost za cenejši najem poslovnega prostora in pridobitev prostora za delo. V raziskavi je bilo mogoče ugotoviti, da je najboljši način za cenovno ugodnejšo pridobitev poslovnih prostorov najem izbrane nepremičnine ali dela te, tj. pisarniškega prostora v okviru večjega prostora. Pomembna ugotovitev je tudi, da večina intervjuvancev ne pozna zakonodajne ureditve, ki bi se kakor koli nanašala na sodelanje, ne glede na to, ali gre za zakonodajo s področja nepremičnin ali s področja zaposlovanja, dela ipd.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 13.09.2019; Ogledov: 1862; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,12 MB) |
47. |
48. Pravni vidik transplantacijske dejavnostiBarbara Hrovatič, 2016 Opis: Ob vsem napredku medicine še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku, vemo pa, da lahko s presaditvijo organov in tkiv povrnemo zdravje, včasih celo življenje tistim, ki jih brez presaditve le-teh zagotovo čaka smrt. Danes je transplantacijska dejavnost v svetu in pri nas splošno sprejeta oblika zdravljenja, pri katerem gre za prenos živih celic, tkiv in organov enega osebka drugemu osebku ali tudi iz enega dela telesa v drugega, da bi se vzpostavila izpadla funkcija. Čeprav je transplantacija splošno sprejeta in razširjena oblika zdravljenja, s seboj ni prinesla le pozitivnih posledic. Narava transplantacije je namreč takšna, da se na tem področju srečujemo s številnimi vprašanji. Vsekakor je najpomembnejše vprašanje, kako zagotoviti ustrezne organe za presajanje. V zvezi s tem pa se prav tako postavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji je odvzem človeškega telesa etično sprejemljiv in pravno dopusten. Področje transplantacije se dotika področja osebnostnih pravic oziroma varstva nedotakljivosti posameznikove integritete, tako telesne kot duševne, in spoštovanja njegovega dostojanstva. Zato se je z razvojem transplantacije pojavila težnja in hkrati nuja, da se to področje kar se da natančno pravno uredi ter s tem zavaruje subjekte transplantacije pred možnimi zlorabami in hkrati ne zavre nadaljnjega medicinskega razvoja. S pravnega vidika je bilo potrebno pravno urediti tako ureditev in organizacijo javnega zdravstva kot tudi formalno izpolnjevanje vseh potrebnih pogojev, da se transplantacija lahko opravi. Izjemnost transplantacijske dejavnosti ni samo v tehnološkem ter medicinskem napredku, ki povzroči, da je potrebno pravno ureditev tega področja nenehoma prilagajati, ampak tudi v tem, da je potrebno za celostno predstavo te tematike upoštevati tudi kulturnoantropološki pogled na transplantacijsko dejavnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 2305; Prenosov: 164
Celotno besedilo (567,73 KB) |
49. Legalizacija evtanazije v SlovenijiBarbara Hrovatič, 2018 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko legalizacije evtanazije. Namen dela je do-kazati, da je v Sloveniji mogoče posamezniku zagotoviti pravico do lepe in dostojne smrti tudi brez legalizacije evtanazije. V pomoč odgovoru avtorica potrdi hipotezo, da trenutna slovenska ureditev že omogoča posamezniku lepo in dostojno smrt ter me-ni, da si veliko ljudi v Sloveniji želi legalizirati evtanazijo zaradi nepopolnega poznavanja in slabega razumevanja širine tega zahtevnega vprašanja. Prav tako avtorica potrdi hipotezo, da je slovenska ureditev v skladu s pravnimi akti Sveta Evrope in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in da ima posameznik v Sloveniji na voljo različne alternative, kot so paliativna nega, zdravljenje z dvojnim učinkom, zavrnitev predlaganega medicinskega posega in zdravljenja, institut pacientove vnaprej izražene volje itd., s katerimi je posamezniku zagotovljena lepa in dostojna smrt. Avtorica v svojem delu poudari, da se ne gre zavzemati za legalizacijo evtanazije, ampak je treba predrugačiti pravno razumevanje odgovornosti družbe in države do kakovosti življenja. V tem konkretnem primeru mora država, npr. z usposobljenostjo kadrov, s kakovostjo paliativne nege, z obveščanjem javnosti o pravicah pacientov ter z vzgojo in izobraževanjem mladih seznanjati svoje državljane o vseh alternativah, s katerimi se dosega pravica do lepe in dostojne smrti brez legalizacije evtanazije. Čeprav se državi nalagajo zahtevne naloge, zahtevnost ne sme biti argument za odmikanja od odgovornosti. Še več, država mora stremeti k temu, da stoji ob svojem državljanu tudi ob najtežjih trenutkih, kar vprašanje o lepi in dostojni smrti nedvomno je.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pomoč pri samomoru, legalizacija
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 3716; Prenosov: 597
Celotno besedilo (1,01 MB) |
50. |
