51. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbeBarbara Hercigonja Milošević, 2020 Opis: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1319; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (886,01 KB) |
52. |
53. Pravne specifike pogodbe o dosmrtnem preživljanjuBarbara Krajnc, 2019 Opis: Pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatoren pravni posel, ki ga urejajo členi 557 - 563 Obligacijskega zakonika (OZ). Gre za le nekaj členov OZ, ki urejajo obsežno pravno področje civilnega prava na področju obligacijskih razmerij, kar bi lahko vzbudilo napačen občutek, da ne gre za zelo pomembno razmerje. Pogodbeni odnos, ki nastane s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ureja zelo osebna razmerja. Stranke lahko to pogodbo sklenejo tudi zaradi medsebojnega osebnega odnosa in zaupanja. Če pogodbeni stranki tega razmerja v pogodbi ne uredita natančno, lahko ima to zanju hude posledice, povezane z dolgotrajnimi in zahtevnimi postopki na sodišču. Bistvenega pomena pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dejanska volja pogodbenih strank, ki naj jo pogodbeni stranki natančno opredelita. Pravice in obveznosti pogodbenih strank v pogodbi o dosmrtnem preživljanju so le tiste, ki so določene v pogodbi, in v obsegu, kot so zapisane. Prav zaradi pomembnosti odnosov in posledic, ki jih ureja pogodba o dosmrtnem preživljanju, je določena posebna obličnost, to je oblika notarskega zapisa, kjer sta stranki še posebej s strani notarja opozorjeni na pravice, dolžnosti in posledice, ki jih prinaša sklenitev takšnega pravnega posla zanju. Da gre dejansko za pravni posel, ki ureja pomembne medsebojne odnose s številnimi zapleti ob izvrševanju pogodbe in uveljavljanju pravic in dolžnosti pogodbenih strank v primeru odstopanja ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, dokazuje tudi sodna praksa, ki se je bistveno spremenila in sedaj dejansko ne dopušča več dokazovanja delne odplačnosti pogodbe in delno darila.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2341; Prenosov: 175
Celotno besedilo (360,45 KB) |
54. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgoveBarbara Krajnc, 2021 Opis: Čas, v katerem živimo, je prinesel veliko sprememb in nekatere od teh sprememb so imele za posledico tudi bistveno poslabšanje premoženjskega stanja prebivalcev, krize, ki so se pojavljale, pa so imele za posledico, da upniki svojih obveznosti zaradi bistvenih sprememb, ki so nastopile po prevzemu obveznosti, niso več mogli izpolnjevati. Neizpolnjevanje obveznosti pa je imelo za posledico nastanek dolgov. Neporavnane obveznosti dolžnikov se odraža tudi v zapuščinskih postopkih. Postavljala se vprašanje zadolženosti ali celo prezadolženosti zapustnika, kar vse vpliva po eni strani na obseg zapuščine, po drugi strani pa na odgovornost dedičev, ki imajo v zapuščinskem postopku različen položaj. Prav situacije, ki nastanejo v zapuščinskih postopkih zaradi uveljavljanja zahtevkov upnikov v pravdnih postopkih, zato ker zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku spornih vprašanj ne more rešiti samo, kar ima za posledico prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Ne nazadnje se tudi v izvršilnih postopkih odpira vrsta vprašanj, kar je razlog, da magistrska naloga obravnava odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Odgovornost dedičev za dolgove zapustnika ureja ZD, ki pa ni urejal pravnega položaja enakopravne obravnave upnikov zapustnika v primeru prezadolženosti. Pravni položaj upnikov v primeru prezadolženosti ureja ZFPPIPP, ki je uvedel institut stečaja zapuščine. Magistrska naloga ne obravnava ureditve po ZFPPIPP, odgovarja na vprašanja odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove v delu, kot je to urejeno v ZD v povezavi z OZ in ZIZ, ki ga sodišče v postopkih izterjave dolgov upnikov iz premoženja zapustnika uporablja, hkrati pa odpira tudi vprašanja. Zadolženost zapustnika obravnava sodna praksa v samem zapuščinskem postopku, kjer lahko upniki prijavljajo svoje terjatve, na strani dedičev pa je, da jih priznajo ali ne, kar ne povzroča posebnih dilem. Problemi pa se odpirajo pri odgovoru na vprašanje glede višine vrednosti podedovanega premoženja in odgovornosti dedičev in ne nazadnje tudi odgovornost dedičev do upnika, ki je zahteval izločitev zapustnikovega premoženja iz zapuščine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, odgovornost, dediča, dolgovi zapustnika, ločitev zapuščine
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1006; Prenosov: 76
Celotno besedilo (560,89 KB) |
55. Pravne osebe javnega pravaBarbara Hribar, 2019 Opis: V diplomskem delu smo obravnavali pravne osebe javnega prava. Slednje predstavljajo pravne subjekte, z oblastnimi upravičenji. Izvajajo javne naloge in službe. Delujejo v javnem interesu, nastanejo pa z javnopravnim aktom. Zaradi njihove pomanjkljive opredelitve v zakonih, obstajajo v teoriji mnogi kriteriji, ki jih uvrščajo v različne kategorije. Poznamo več vrst pravnih oseb javnega prava. V Sloveniji ločimo teritorialne in specializirane pravne osebe javnega prava. Institut je mogoče primerjati s pravnimi ureditvami v različnih delih sveta. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno, komparativno, induktivno in deduktivno metodo. Prav tako smo uporabili tudi metodo teleološke razlage in metodo sinteze. Namen diplomskega dela je analiziranje splošnih in posebnih značilnosti pravnih oseb javnega prava, ter jih primerjati s preostalimi. Ključni rezultat je tak, da imajo z njimi tako podobnosti, kot tudi razlike. Delitev tega instituta je pri nas nekoliko boljša, sploh glede javnih agencij in javnih podjetij. To utemeljujemo s tem, da imamo primerno zakonodajo, ki ureja ne le teritorialne, ampak tudi specializirane pravne osebe javnega prava. Ugotavljamo, da v slovenskem pravnem redu manjka izkušenj iz prakse, zaradi poznega razvoja tega instituta na naših tleh, kar pomeni edino slabost. To se vidi tudi v tem, da se še dandanes literatura in razni pravni viri konstantno izboljšujejo in dopolnjujejo. Kljub temu lahko trdimo, da je njihova ureditev v našem pravnem sistemu dobro urejena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 2697; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,04 MB) |
56. |
57. Celostna grafična podoba digitalne agencije April 8Žanin Tamše, 2019 Najdeno v: osebi
Ključne besede: celostna grafična podoba, priročniki, grafično oblikovanje, digitalno oblikovanje, spletne strani, corporate identity, graphic design, web design, manual corporate identity, websites
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 2174; Prenosov: 205
Celotno besedilo (5,01 MB) |
58. |
59. |
60. |
