51. Nova generacija sporazumov o prosti trgoviniDoroteja Jagarinec, 2021 Opis: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 870; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (464,89 KB) |
52. Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinZlata Okugić, 2021 Opis: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1003,76 KB) |
53. Krizno komuniciranje v času pandemije COVID-19Marjeta Legan, 2021 Opis: Izbruh virusa COVID-19 na Kitajskem in njegovo hitro širjenje je države sveta postavil v neke posebne okoliščine, na katere je vsaka od držav odreagirala na svoj način. Pandemija COVID-19 tako ni prizadela vseh držav z enako močjo, kar gre zlasti pripisati uspešnemu začetnem pristopu posameznih držav, ki so s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zajezile prenos virusa v družbi. Gre torej za uspeh vladnega posredovanja, ki je odvisen od tega, kako bo javnost sprejela, zaznala ter kako se bo odzvala na sprejete ukrepe in podane informacije. V magistrskem delu trdimo, da sta učinkovita komunikacija in vodenje ključnega pomena za uspešno obvladovanje pandemije ter da je za učinkovito komuniciranje potrebna dvosmerna komunikacija, ki vključuje jasna, empatična sporočila, prilagojena različnim javnostim. Za uspešno obvladovanje krize, ki je povezana z javnim zdravjem, je ključnega pomena pridobivanje in ohranjanje zaupanja ter sodelovanje javnosti, saj javnost, ki zaupa posledično tudi spoštuje sprejete ukrepe. V magistrskem delu je po opredelitvi temeljnih pojmov na temo krize, javnosti in komunikacije opravljena primerjava krizne komunikacije vlade Republike Slovenije in Nove Zelandije. V nadaljevanju razpravljamo o podobnostih in razlikah krizne komunikacije v obeh državah. Komunikacijske veščine se izkažejo kot kritična kompetenca; sposobnost komunikatorja, da komunicira jasno, samozavestno, prepričljivo in empatično je namreč ključnega pomena za vzpostavitev učinkovite komunikacije z javnostjo
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kriza, dvosmerno komuniciranje, empatično komuniciranje, zaupanje javnosti
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 129
Celotno besedilo (971,81 KB) |
54. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unijeTadeja Belcl, 2021 Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno: 04.07.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 59
Celotno besedilo (763,62 KB) |
55. Unija kapitalskih trgovJaka Rogelj, 2022 Opis: Eden izmed ciljev Unije kapitalskih trgov je lažja in cenejša uvrstitev malih in srednje velikih podjetij na regulirane trge kapitala. Zaradi tega je bil namen magistrskega dela analizirati zakonodajni okvir Unije kapitalskih trgov, ki se nanaša na področje uvrstitve vrednostnih papirjev na reguliran trg, in ugotoviti, ali je neposredna javna ponudba kot oblika transakcije, ki omogoča vstop na reguliran trg in ki bi ga lahko olajšala pa tudi pocenila, sploh dopustna oziroma izvedljiva v Evropski uniji. V sklopu Unije kapitalskih trgov je bila regulacija uvrstitve na organiziran trg dodobra spremenjena in olajšana, kljub temu pa, kot izhaja iz akcijskega načrta iz leta 2020, po mnenju Evropske komisije še vedno ni povsem zadovoljiva. Zaradi tega menimo, da bi bila lahko rešitev ne le v dodatnem olajševanju regulatornih bremen, ampak tudi v drugačnih tehnikah uvrstitve na javne trge. Prav neposredna javna ponudba bi lahko pomenila rešitev problema likvidnosti javnih trgov ter znižala stroške vstopa na javne trge za mala in srednje velika podjetja. Zaradi tega smo na podlagi študije neposrednih javnih ponudb družb Spotify in Coinbase predstavili tehniko neposredne javne ponudbe ter orisali način uvrstitve družbe na ljubljansko in amsterdamsko borzo. Omejitev pri obravnavi problema je pomenila predvsem pomanjkanje relevantne literature. Unija kapitalskih trgov, še posebej pa neposredna javna ponudba sta novi temi, ki še nista dobro raziskani. Kljub temu smo ugotovili, da je mogoča uspešna izvedba neposredne javne ponudbe tudi na borzah v Evropski uniji. Aplikativna vrednost rezultatov je tako predvsem v potrditvi teze, da je neposredna javna ponudba mogoča, s tem pa je delo podlaga in načrt za izvedbo takšne transakcije v Evropski uniji. Opozorili smo tudi na teme, ki bi bile lahko predmet nadaljnjih raziskav, kot sta na primer odgovornost iz prospekta in posebna družba z namenom prevzema.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neposredna javna ponudba, Unija kapitalskih trgov, prva javna ponudba, Uredba o prospektu, underwriter, regulirani trgi, borza
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 76
Celotno besedilo (723,99 KB) |
56. Uresničevanje izzivov evropske politike izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenjaKarmen Kožar, 2020 Opis: Magistrsko delo proučuje evropsko politiko izobraževanja odraslih v sistemu vseživljenjskega učenja. Evropska unija vedno bolj posega v to področje ter teži k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora in skupne izobraževalne politike. Magistrsko delo preuči ureditev področja izobraževanja odraslih v mednarodnih in regionalnih instrumentih. Na podlagi analize ureditve tega področja v najuspešnejših državah članicah Evropske unije razišče, ali bi nemara bilo smiselno izobraževanje odraslih prenesti v izključno pristojnost Evropske unije ali pa naj to področje še naprej ostane v rokah držav članic. Glede na to, da Evropska unija državam članicam daje na tem področju le priporočila, države v izobraževanje odraslih vložijo le toliko, kolikor želijo, to pa vsekakor ni tisto, kar je Evropska unija s politiko izobraževanja želela doseči. Da bi bili cilji iz strategije Evropa 2020 doseženi, bi se države članice Evropske unije morale odreči svoji pristojnosti, na kar pa ne pristanejo. Raziskava je pokazala, da ni pričakovati uresničitve ciljev, če ureditev izobraževanja odraslih in oblikovanje politike ostanejo v rokah držav članic. Prav zato sta prenos pristojnosti na Evropsko unijo in harmonizacija tega področja edina možna rešitev, da se doseže pametno, trajnostno in vključujočo rast ter vseživljenjsko učenje v Evropi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, harmonizacija, politika izobraževanja odraslih, izzivi v izobraževanju odraslih
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 937; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,19 MB) |
57. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanjeMateja Peterca, 2021 Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,57 MB) |
58. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvoRobert Pirkovič, 2021 Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 917; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,47 MB) |
59. Zadeva Teran - Sodba Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17)Vita Petek, 2021 Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, analizira nedavno sprejeto sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17), ki obravnava vprašanje porekla terana. Zanimalo nas je, kakšno je zgodovinsko ozadje študije primera teran, kako poteka postopek za razglasitev ničnosti sekundarne zakonodaje s strani Splošnega sodišča; in kakšno vlogo igra geografska označba v obravnavani sodbi. Uvodoma smo preučili postopek ničnostne tožbe po pravu Evropske unije ter s pomočjo zgodovinske metode povzeli izbrano dosedanjo sodno prakso Splošnega sodišča v teh postopkih. Po predstavitvi dejanskega stanja smo obravnavano sodbo z uporabo metode analize tudi preučili. V sklepnem delu diplomskega dela smo pojasnili, kateri razlogi so vodili k začetku postopka Slovenije proti Evropski komisiji pred Splošnim sodiščem ter vlogo, ki jo je pri tem imela geografska označba. Tekom pisanja smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, na katera smo tekom pisanja poiskali odgovore. Za konec smo strnili tudi odzive na sodbo obeh udeleženih straneh. Pomembno je zavedanje, da teran predstavlja simbol slovenske identitete. Ker podobnih ikon nimamo v izobilju, je pomembno, da smo na njih ponosni in se za njih borimo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ničnostna tožba, Splošno sodišče Evropske unije, teran, Evropska unija, vino
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 150
Celotno besedilo (508,96 KB) |
60. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 73
Celotno besedilo (552,16 KB) |
