Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
Zakonita produkcija in izkoriščanje avdiovizualnih del v RTV-organizacijah
Vesna Marn, 2010

Najdeno v: osebi
Ključne besede: avdiovizualno gradivo, avtorske pravice, televizija, avtorsko pravo
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2180; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (905,45 KB)

42.
Pripravljenost pacientov na odvajanje od kajenja
Vesna Makarić, 2018

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kajenje, odvajanje, odvisnost, intervencije, tobak
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2205; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (550,18 KB)

43.
Ustavna ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja
Vesna Veljkovič, 2018

Opis: Zaradi vse večje stopnje globalizacije, industrializacije in potrošništva smo svet privedli do nove vrste krize % okoljskih katastrof 21. stoletja. Večanje ekoloških pritiskov povzroča podnebne spremembe, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdnih površin, nezdravo prehrano itd. Vse našteto in več že zdaj bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, njihovo zdravje in počutje, zato v zadnjem času raste pomen pravilne in pravočasne zakonske ureditve tega področja. V ta namen sem analizirala ustavno ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja, njeno pozicioniranost v določenih ustavnih ureditvah, njen pomen za posamezno državo in možnosti za njeno zaščito na podlagi ustave. Primerjala sem ustavno ureditev v 50 naključno izbranih državah z različno stopnjo razvoja, različno kulturno in zgodovinsko dediščino ter različnim dojemanjem koncepta okoljske politike. Na podlagi izbranega vzorca sem želela ugotoviti morebitno povezavo med državno ureditvijo in možnostjo pravne ureditve obravnavanega področja. Prav tako sem želela proučiti možnosti in pomen zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja z najvišjimi akti države. Cilj naloge je bil ugotoviti, kolikšna je možnost dejanskega prehoda z zgolj deklaratorne ravni zaščite okolja na raven konkretne zakonodajne zaščite ter na kakšen način in v kolikšni meri se stopnja informiranosti ljudi odraža na splošnem dojemanju pomena področja. Ponuditi sem želela tudi rešitve in odgovore na vprašanja smotrnosti ustavne zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi rezultatov sem želela predvideti, kaj nam prinaša prihodnost okoljske politike in na kakšen način oblikovati najboljšo možno zaščito naše pravice na ustavni ravni. Pregled ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja v drugih državah, analiza domače ustavne, zakonske in druge ureditve naše pravice, rezultati statistične analize vzorca in pregled ureditve na mednarodni ravni so pripeljali do zanimivih zaključkov in možnosti. Spoštovanje okoljskega reda in zakonitosti je osnova vsake pravne države in tudi okoljsko odgovorne ekonomije. Človeštvo je prispelo do nove razvojne prelomnice. Ob vseh spremembah v tehnološkem, energetskem in kulturnem razvoju smo na pragu novega družbenega razvoja, kjer si reševanja okoljske in razvojne krize ni mogoče predstavljati brez znatnih sprememb v družbeni ureditvi. Zmanjšanje razlik v svetu lahko temelji le na miru in varnosti, na oblikovanju ekološko občutljive ekonomike in tržišča, na novi stopnji razvoja v znanosti, izobraževanju in informatiki. Enotna pravna ureditev pa bi dala osnovo vsem nadaljnjim okoljskim prizadevanjem kakor tudi čvrsto popotnico za prihodnost. Umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v najvišje pravne akte držav, enotna zakonodajna zaščita in ustrezna kontrola ter sankcije so zagotovilo okoljsko uspešne, zdrave in dostojne prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okolje, pravice, ustavne ureditve, okoljske politike, podnebne spremembe, primerjalno ustavno pravo
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 2508; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

44.
45.
Merjenje zadovoljstva potrošnikov s ponudbo izdelkov podjetja
Vesna Lainšček, 2019

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zadovoljstvo kupcev, merjenje, potrošniki, izdelki, zvestoba kupcev, magistrsko delo
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 2700; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (935,95 KB)

46.
Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije
Vesna Uršič Krulej, 2019

Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno: 13.04.2019; Ogledov: 2875; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

47.
Analiza praks ravnanja z zaposlenimi po sektorjih
Vesna Elsner, 2019

Najdeno v: osebi
Ključne besede: delovni pogoji, ravnanje z zaposlenimi, oblikovanje dela, pripadnost organizaciji
Objavljeno: 17.05.2019; Ogledov: 2293; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

48.
49.
Razmerje med političnimi funkcionarji in javnimi uslužbenci
Vesna Mitrić, 2018

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

50.
Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabe
Vesna Bobanec, 2015

Opis: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 2208; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh