Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


81 - 90 / 167
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Identiteta tožbenega zahtevka
Katja Žura, 2017

Abstract: Stranke civilnega postopka pravno varstvo najpogosteje uveljavljajo v obliki tožbe, tožbeni zahtevek predstavlja eno izmed obligatornih sestavin vsake tožbe. Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka. Vprašanje vsebine tožbenega zahtevka je v teoriji opredeljeno kot vprašanje o identiteti tožbenega zahtevka. Sistematično lahko teoretična stališča razdelimo v dve večji skupini, in sicer materialnopravno teorijo in procesno teorijo. Materialnopravna ali civilistična teorija gleda na pojem tožbenega zahtevka z vidika zahtevka materialnega prava, kar pomeni, da išče povezave med njima. Teorija se je razvila v treh različicah: poznamo klasično civilistično teorijo, modificirano civilistično teorijo in novejšo, vse pa iščejo povezavo med materialnim in procesnim zahtevkom; tožbeni zahtevek torej opredeljujejo z zahtevkom materialnega prava. Na drugi strani procesna teorija zagovarja ločnico med procesnim in materialnim zahtevkom. Podvrste procesne teorije so čista procesna, ki je na stališču, da je vsebina tožbenega zahtevka tožbeni predlog, ter procesna ekvivalenčna teorija, ki tožbeni zahtevek opredeljuje s tožbenim predlogom in dejanskim stanjem. Kot neko vmesno teorijo pozna še sintetično teorijo, pri kateri gre v osnovi za procesno teorijo, vendar povezavo tožbenega zahtevka išče z zahtevkom materialnega prava. Razumevanje identitete tožbenega zahtevka je pomembno predvsem pri procesnih situacijah, kot so objektivna kumulacija zahtevkov, sprememba tožbe, litispendenca in institut pravnomočnosti; gre za vprašanje, ali so v posameznih situacijah zahtevki identični ali gre za različne zahtevke. Na podlagi stališč posameznih teorij lahko pridemo do različnih rezultatov.
Found in: osebi
Keywords: civilno pravo, tožbe, tožbeni zahtevki, litispendenca, pravnomočnost, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3925; Downloads: 393
.pdf Fulltext (572,48 KB)

82.
Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski Uniji
Katja Žura, 2023

Abstract: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Found in: osebi
Keywords: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Published: 20.07.2023; Views: 316; Downloads: 38
.pdf Fulltext (803,95 KB)

83.
Zapletenost postopka posvojitev
Katja Krajnčan, 2016

Abstract: Posvojitev (adopcija) , kot prastar statut je postopek, v katerem določena oseba prevzame starševstvo nad nekom s katerim ni v bližnjem sorodstvu. Adopcijo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Med mednarodni pravnimi viri v Sloveniji veljajo tudi določene konvencije, ki zadevajo posvojitve. Poleg tega ima Slovenija sklenjen tudi bilateralni sporazum z Makedonijo, ki ureja potek posvojitev med tema dvema državama. Zakon določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je posvojitev mogoča in pa ogrodje postopka samega. Vse ostalo je prepuščeno delavcem na centrih za socialno delo, tako da je od njihove presoje odvisno komu gredo otroci, ki so namenjeni posvojitvi. Kot največji problem postopka se kaže njegova nedorečenost. Obstajajo različne prakse glede na center za socialno delo, to pa prinaša precej razlik in posledično nejevolje. Nekateri očitajo tudi manjk strokovnosti, ki naj bi se predvsem kazal pri pripravah bodočih posvojiteljev na starševstvo. V ta namen pa imamo pri nas dve društvi, ki se trudita, da bi se ta težava odpravila in bi bili bodoči starši kar se da pripravljeni na posvojitev. Ker je v Sloveniji otrok, ki izpolnjujejo pogoje za posvojitev malo, staršev, ki bi želeli otroka posvojiti pa veliko, se nekateri poslužujejo mednarodnih posvojitev. Tako nacionalne kot mednarodne posvojitve, pa morajo imeti v prvi vrsti za cilj korist otrok in v tej smeri voditi celotni. postopek.
Found in: osebi
Published: 17.08.2018; Views: 1915; Downloads: 181
.pdf Fulltext (945,91 KB)

84.
Mednarodni prenos sedeža ter statusno preoblikovanje družb v švicarskem in evropskem pravu
Katja Petrič, 2017

Abstract: Mednarodni prenos sedeža in statusno preoblikovanje družb predstavljata pomembni orodji, ki družbam omogočata čezmejno mobilnost in prilagajanje na zahteve globalnega trga. Magistrska naloga obravnava ureditev na področju čezmejnega prenosa sedeža ter statusnega preoblikovanja družb v EU, Sloveniji in Švici. Družbe s sedežem v EU na notranjem trgu imajo pravico do svobode ustanavljanja na podlagi 49. člena PDEU, kar jim omogoča svobodno izbiro kraja sedeža družbe in s tem tudi prenos sedeža družbe v drugo državo članico. Z Deseto direktivo je EU harmonizirala področje čezmejnih združitev, medtem ko za čezmejni prenos sedeža trenutno ne obstaja ustrezni pravni okvir. Pomembno vlogo na tem področju je imelo Sodišče EU, ki je s sodno prakso nadomeščalo pomanjkljivo zakonodajno ureditev. Pri mednarodnem prenosu sedeža in statusnem preoblikovanju družb nastanejo pomembne posledice za družbenike, upnike in zaposlene, katerim mora zakonodaja nuditi ustrezno pravno varnost. Področje mednarodnih statusnih preoblikovanj in prenosa sedeža v Švici ureja zakon IPRG. Kljub temu da Švica ni pristopila k EU, pa je z EU sklenila številne sporazume, ki so približali švicarsko pravo pravu EU. V nalogi smo preučevali, ali obstaja sporazum, ki bi Švici zagotavljal svobodo ustanavljanja, kakršna izhaja iz 49. člena PDEU. Analiza in primerjava zakonodaje sta pokazali pomemben vpliv prava EU na zakonodajo na področju mednarodnega statusnega preoblikovanja družb v Švici.
Found in: osebi
Published: 26.09.2018; Views: 2558; Downloads: 213
.pdf Fulltext (693,69 KB)

85.
Prepoznavnost koroške kuhinje
Katja Merzdovnik, 2018

Found in: osebi
Keywords: turizem, turistična ponudba, kulturna dediščina, kulinarika, regionalne jedi, diplomsko delo
Published: 08.10.2018; Views: 2718; Downloads: 126
.pdf Fulltext (1,31 MB)

86.
Problem brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji
Katja Velemirov, 2018

Abstract: Prehod iz šolanja v zaposlitev predstavlja mladim v življenju velik in pomemben korak, saj to pomeni vstop v svet odraslih in v svet neodvisnosti ter odvisnosti od samega sebe. Vendar je za diplomante težko priti do same zaposlitve, sploh do take, katero bi opravljali z zadovoljstvom in bi se skladala z njihovo izobrazbo. V svoji magistrski nalogi se bom ukvarjala s problematiko brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji, kakšni so razlogi za to, ter po drugi strani, katere so tiste lastnosti in kompetence, s katerimi se do zaposlitve lažje pride. Preverila bom, katere so tiste študijske smeri, s katerimi imamo boljše možnosti za zaposlitev, in tudi kakšen vpliv na hitrejšo zaposlitev ima informacijsko komunikacijska tehnologija.
Found in: osebi
Keywords: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposlitev, izobrazba, študijske smeri, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT
Published: 26.10.2018; Views: 3901; Downloads: 203
.pdf Fulltext (1,60 MB)

87.
88.
89.
90.
Search done in 0 sec.
Back to top