21. Dialektična metoda in njena uporaba pri reševanju pravnih primerovLuka Martin Tomažič, 2017 Opis: Avtorjeva raziskava je osredotočena na razvoj dialektičnega modela argumentacije v pravu, ki ima idejno osnovo v Heglovi in sholastični dialektiki. Reševanje kompleksnih pravnih primerov je v okviru te metode v svojem bistvu vrednostno tehtanje, ki poteka kot dialektično soočanje potencialnih argumentov, ki skozi intelektualno dejavnost razlagalca privede do sinteze, se pravi do rešitve pravnega primera.Pri tem avtor sledi pojmovanju t.i. amsterdamske, pragma-dialektične,šole argumentacije, kidialektiko, logiko in retoriko razume kot medsebojno povezane pojmovne kategorije, ki jih je, v kontekstu pravniškega razlogovanja, smiselno preučevati hkratno. Medtem ko se pragma-dialektiki ukvarjajo zlasti z rekonstrukcijo in analizo argumentacije, kot poteka v pravni praksi, pa avtorja zanima razvoj modela, ki bo praktično uporaben in ne bo omogočal zgolj rekonstrukcije in analize, temveč tudi oblikovanje argumentacije, s čimer bo lahko v pomoč tudi praktikom, zlasti sodnikom in odvetnikom.Hkrati avtor, v okviru razvoja dialektične metode, proučuje pravilnost stališča, da je pravniško sklepanje v mnogih kompleksnih primerih entimemsko in da ne poteka v obliki običajnega silogizma. Klasična pravna teorija pravniško razlogovanje namreč pojmuje kot silogistično, avtor pa meni, da je pravilneje, da ga v mnogih kompleksnih primerih, v katerih obstaja potreba po vrednostnem tehtanju, pojmujemo kot entimemskega, saj pri sklepanju pogosto obstajajo skrite premise. Pri tem sledi Waltonovi definiciji in kot entimem pojmuje vsako sklepanje, ki ima eno ali več premis, ki niso eksplicitno navedene, ampak so potrebne, da bi lahko iz besedila izluščili celotno sklepanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: reševanje kompleksnih pravnih primerov, hegeljanska dialektika, kvalitativni preskok
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 3154; Prenosov: 235
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
22. Slovenci v Julijski Krajini med leti 1920 in 1941Luka Pasar, 2016 Opis: Iz navedb v tem delu lahko zaključimo, da mednarodnopravna regulacija ter notranji dokumenti in delne uredbe Italije v obravnavanem obdobju nikakor niso ponudile zaščite slovenske manjšine v Italiji. Ali so zakone vsiljevale zgodovinske velesile in jih praviloma prikrojevale lastnim interesom in potreba mali pa so bila določila napisana tako, da so dopuščala široko interpretacijo in zato proste roke pri njihovi operacionalizaciji. Bistven premik se je zgodil šele s sprejemom zaščitnega zakona leta 2001. Poimenovali so ga zakon 38/2001. Vse do sprejetja tega zakona slovenska manjšina v Videmski pokrajini, denimo sploh ni bila priznana. Toda tudi t. i. globalna zaščita je kmalu pokazala svoje ranljivosti, izkazalo se je, da je izvajanje zakona v največji meri odvisno od politične volje državnih organov in deželne oblasti, pa tudi od angažiranosti slovenske manjšine, tradicionalno razpete med dve krovni organizaciji, vsaka s svojim političnim pedigrejem, kar je onemogočalo enotne nastope v odnosu do državnih in lokalnih oblasti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 1958; Prenosov: 125
Celotno besedilo (828,88 KB) |
23. |
24. Manchester United - globalna tržna znamka ali le nogometni klubLuka Novak, 2018 Opis: Nogometni klub Manchester United se primarno ukvarja s športno-zabavno dejavnostjo, nogometom. Ta nogometni klub lahko zaradi svoje globalne baze »strank« že štejemo pod svetovne znamke. Skozi diplomsko delo sem ugotovil, ali je klub resnično voden kot podjetje oziroma globalna tržna znamka. Po temeljiti raziskavi zgodovine kluba in pregledu njegovih tržnih strategij, ki jih uporablja za privabljanje novih navijačev, sem ugotovil, da klub deluje kot globalno podjetje, njegovo ime pa je postala tudi globalna tržna znamka. Preko neposrednega anketiranja navijačev sem prejel podatek, da je klub trenutno bolj usmerjen v povečevanje prepoznavnosti svoje tržne znamke kot v sam nogomet. Strategije, ki jih je klub uporabljal skozi zgodovino, so bile uspešne, saj so ime kluba globalno gledano popeljale na sam vrh.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Nogometni klub, Manchester United, znamčenje, trženje, prodaja, konkurenca.
Objavljeno: 22.09.2018; Ogledov: 2898; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,12 MB) |
25. |
26. Ocenjevanje delovne uspešnosti v policijiLuka Kvaternik, 2018 Opis: Ocenjevanje delovne uspešnosti je eden izmed elementov koncepta upravljanja s človeškimi viri. Glavni cilj tega koncepta je spodbujanje rasti in razvoja zaposlenih ter iskanje in izkoriščanje njihovega potenciala, s cimer se poleg njihovega lastnega povečuje tudi zadovoljstvo celotne organizacije. Policija je kot del javnega sektorja glede ocenjevanja delovne uspešnosti podvržena enakim zakonskim podlagam, se pa njena organizacijska struktura in način delovanja od drugih javnopravnih organizacij javnega sektorja precej razlikuje. Zato bi moralo biti tudi merjenje in ocenjevanje delovne uspešnosti v policiji temu prilagojeno. Ker prav preko tega postopka dobimo ključne povratne informacije o posameznih javnih uslužbencih, mora biti izpeljan tako, da lahko pridobljene informacije uporabimo za korigiranje razvoja zaposlenih in tudi za izboljševanje ustreznosti organizacijske klime. Pri zasledovanju tega cilja je treba v cim večji meri omejiti ali celo izločiti subjektivne vplive. Da bi bilo ocenjevanje cim bolj objektivno, mora temeljiti na natančnih in enotnih kriterijih. Pri ocenjevanju v policiji se uporabljajo splošni kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti z določenimi dodatnimi usmeritvami. S takim načinom ocenjevanja ne zagotavljamo samo enotne in pravočasne izvedbe postopkov ocenjevanja, ampak se izognemo tudi nezadovoljstvu in občutku nepravičnosti, ki bi se lahko pojavil, če bi se kriteriji ocenjevanja in ocenjevalne tehnike prilagajali posamezni organizaciji ali celo posameznemu ocenjevalcu. Ker pa je kljub temu ocenjevalec tisti, ki vrednotenju dela podrejenih doda svoje lastno videnje oziroma svojo lastno presojo, bo taka ocena v določeni meri vedno subjektivna. Aktivnosti na področju ocenjevanja morajo zato potekati tudi v smeri cim večje usposobljenosti ocenjevalcev, da ne bi z napačnim ocenjevanjem po nepotrebnem povzročali upadanja interesa za doseganje boljših rezultatov in motivacije nasploh.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 2614; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,57 MB) |
27. Varovanje premoženja in ljudi v delovnih organizacijah in poslovnih subjektih - nedržavna oblika varovanjaLuka Lužar, 2019 Opis: Varnost postaja v vse bolj globaliziranem svetu dobrina. Z naraščanjem varnostnih izzivov, med katere lahko štejemo migracije, podnebne spremembe, finančne krize, oborožene konflikte, družbeno neenakost idr., postaja zagotavljanje varnosti; zmanjšajo življenje v varnem okolju je temeljna človekova pravica, svojevrsten izziv. Za normalno in kakovostno življenje je potreben občutek varnosti, ki nam omogoča, da lahko normalno funkcioniramo in živimo v družbi. Država s svojimi institucijami (vojska, policija, carina ...) sicer zagotavlja določeno stopnjo varnosti, vendar je pri tem omenjena tako s kadrovskimi kot tudi finančnimi sredstvi. Varnost postaja vse bolj cenjena in ker je država pri njenem zagotavljanju omejena, so se pojavili ponudniki, ki proti plačilu posamezniku zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, kot jo lahko pričakujejo s strani države. Seveda se pri tem pojavi vrsto dilem - od kakovosti varnostnih storitev pa do varovanja človekovih pravic in svoboščin. Določena stopnja varnosti zahteva, da se odrečemo določeni stopnji svobode, kar ima lahko hitro za posledico raznovrstne zlorabe, zato je zelo pomembno, da ima država primat nad nadzorom in da je izvajanje tovrstnega varovanja kakovostno in učinkovito normirano, da se možnosti zlorab zmanjšajo na minimum. Le jasna pravila igre zasebnovarnostnih podjetij in njihovih zaposlenih, skupaj z varnostnimi institucijami, ki so pod okriljem države, omogočajo in pripomorejo h kakovostnejšemu življenju posameznikov, poslovnim subjektom in delovnimi organizacijami pa omogoča konkurenčno prednost pred konkurenti, saj tako poslujejo v varnem okolju, s čimer se osredotočajo na njihovo osnovno dejavnost, tj. skrb za zaposlene in kovanje dobička.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 1768; Prenosov: 170
Celotno besedilo (813,04 KB) |
28. |
29. |
30. Sodstvo v srednjem veku na slovenskemLuka Milavec, 2019 Opis: O sodstvu na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem srednjem veku ni veliko znanega, vendar pa vemo, da se je najverjetneje izvajalo v obliki več, na katerih so se opravljale vse bistvene upravne in sodne dejavnosti. V obdobju fevdalizma se pojavi pojem patrimonializacije, katerega posledica je nastanek velikega števila sodišč na ozemljih teritorialnih zemljiških gospostev, ki imajo nad svojim prebivalstvom pristojnost za sodstvo v vseh zadevah razen zoper najtežja kazniva dejanja. Tudi v tem še dokaj zgodnjem obdobju srednjega veka se za ugotavljanje obtoženčeve krivde uporabljajo razni instituti božjih sodb, priseg in prisežnih pomočnikov, ki so pri ugotavljanju dejanske krivde obtoženca v najboljšem primeru dvomljive narave. Po papeški revoluciji v 12. stoletju pa začne božje sodbe in podobne institute nadomeščati inkvizitorni kazenski postopek, ki so ga posvetna sodišča prevzela od Rimskokatoliške cerkve. Ta postopek je bil za obdolženca izrazito neugoden, dopuščal je uporabo torture, njegov namen pa je bil v prvi vrsti zaščita države in ne posameznika - oškodovanca. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil analitično metodo zbranih del, tej analizi pa sem dodal lastna mišljenja o postavljenih hipotezah in ugotovitvah. Namen diplomskega dela je bila zgoščena predstavitev sodstva v srednjem veku in vplivanja družbenih dejavnikov na njegovo evolucijo, nekoliko sem se osredotočil tudi na srednjeveški kazenski postopek. Ugotovil sem, da je srednjeveški inkvizitorni postopek v določenih dejavnikih soroden sodobnemu kazenskemu mešanemu modelu, zlasti v prevladujoči vlogi sodišča.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 3157; Prenosov: 319
Celotno besedilo (797,90 KB) |
