91. |
92. |
93. |
94. |
95. Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zvezeVeronika Benedičič, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razveza, zakonski par, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev premoženja, DZ
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
96. Pravni položaj in skrbništvo oseb z avtizmomAnja Ilievski, 2022 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na področje pravne ureditve avtizma in skrbništva oseb z avtizmom v Republiki Sloveniji ter z avtizmom povezanih tematik. Po vsem svetu se soočamo s porastom oseb s posebnimi potrebami, predvsem oseb z motnjami avtističnega spektra. Temu porastu števila pomoči potrebnih posameznikov pa moramo slediti tudi pri pravni ureditvi položaja teh oseb. Bistvo demokratične družbe
je zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva vsakemu posamezniku ne glede na njegove osebne ali zdravstvene ovire oziroma motnje. Avtizem je v RS slabo urejen. Pojavlja se potreba po nekem enotnem celovitem pravnem viru, ki bi uredil vsa pomembna področja, ki zadevajo osebe z avtizmom, in sicer diagnosticiranje otrok in odraslih oseb z avtizmom, zdravljenje avtizma, pomoč staršem in družini, finančna pomoč, usmerjanje v ustrezne izobraževalne programe, ustrezno usposabljanje vzgojiteljev, učiteljev, strokovnih delavcev in tudi skrbnikov oseb z avtizmom. Osebe z avtizmom velikokrat ne zmorejo in ne znajo izraziti svojih čustev, pričakovanj in želja, zato jih mora država zaščititi z ustrezno pravno ureditvijo in jim omogočiti dostojno življenje. Skrbništvo je še eno področje, ki v RS potrebuje temeljitejšo obravnavo in določitev strožjih kriterijev za
bodoče skrbnike oseb z avtizmom in ustreznejša kontrola nad njihovih delom, vse za dobrobit oseb z avtizmom. Namen magistrskega dela je preučiti trenutno zakonodajo ter glede na skopost ureditve avtizma v RS podati ustrezne rešitve in predloge k boljši ureditvi le-te.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtizem, skrbništvo, pravna ureditev avtizma, pravna ureditev skrbništva, pomanjkanje ustrezne pravne ureditve
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 66
Celotno besedilo (570,18 KB) |
97. Zloraba otrok in načini njene preprečitveVladimirka Jošić, 2022 Opis: Med najpomembnejšimi in najpogostejšimi temami v današnji družbi je nasilje v vseh svojih oblikah. Vsakdo ima pravico biti varen in živeti brez nasilja. Trpinčenje otrok je večplasten pojav, v okviru katerega je mogoče govoriti o različnih vidikih, in sicer o medicinskem, socialnem, psihološkem. Zloraba otrok je postala šele v zadnjem desetletju aktualen problem, čeprav se je nedvomno dogajala skozi vso zgodovino. Zloraba se lahko zgodi kot enkraten dogodek, ki ga označimo kot posilstvo ali spolni napad, lahko pa se ponavlja dalj časa. Dalj časa trajajoče zlorabe razlikujemo glede na to, ali je storilec član otrokove ožje družine ali ne. Poznamo psihično zlorabo, spolno zlorabo, zlorabo prek medijev, zlorabo nad invalidnimi otroki, zanemarjanje itd. Najbolj razširjena oblika zlorabe nad otroki je zanemarjanje otroka. Da bi preprečili zlorabo otrok, jo moramo najprej opaziti in nato sprožiti postopke v korist otroka. Spolno zlorabo je velikokrat nemogoče prepoznati na prvi pogled, saj žrtev pogosto nima opaznih telesnih poškodb ali te kmalu izginejo, v nasprotju z duševnimi posledicami. Otrok v situaciji zlorabe najbolj potrebuje varnost, zavetje, občutek sprejetosti in spoštovanje njegovih potreb. Spolno zlorabljenim otrokom nudijo pomoč strokovne službe, kot so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, šole, vrtci, policija, sodišče, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ter nevladne organizacije, kot so otroški telefoni, skupine za pomoč spolno zlorabljenim otrokom, Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Ko otrok spregovori, mu moramo verjeti, moramo si vzeti čas zanj, ostati moramo kolikor mogoče mirni. Otroka moramo prepričati, da je prav govoriti o zlorabi, ter pustiti prosto pot njegovim čustvom do storilca.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje, žrtev, zloraba, znaki, vzroki
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 652; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,38 MB) |
98. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravicaPetra Mikić, 2022 Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 103
Celotno besedilo (909,74 KB) |
99. Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dilemeFadil Trožić, 2022 Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 54
Celotno besedilo (666,21 KB) |
100. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebamiAna Staniša, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 91
Celotno besedilo (4,42 MB) |
