11. Spolno nasilje v družiniGaja Lesica, 2019 Opis: Diplomsko delo obravnava pojem nasilja v družini na splošno, vrste, žrtve in posledice nasilja, kako se je spolno nasilje razvijalo skozi zgodovino, pojem spolnega nasilja v družini, kar je tudi glavna tema diplomskega dela, žrtve spolnega nasilja v družini, odziv javnosti, kakšno vlogo ima pravni sistem, državne institucije in nevladne organizacije pri reševanju tega problema ter vzroke, značilnosti in odnos storilca do očitanega kaznivega dejanja. Izbrana tema je še vedno zamolčana, zato se ob njej pojavljajo določena vprašanja, na katera si posameznik želi odgovoriti in zato je njeno raziskovanje še toliko bolj zanimivo. Glavni namen in cilji diplomskega dela so analizirati pojem in pojav spolnega nasilja v družini, soočiti se z njegovo problematiko, raziskati vzrok zanj, preučiti razgledanost anketiranih o temi, ugotoviti njegovo prisotnost in potrditi, da je spolno nasilje v družini na žalost še vedno zamolčana tema. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritični pregled literature in zaprti tip anketnega vprašalnika. Analiza anketnega vprašalnika je podala naslednje ugotovitve, in sicer, da posamezniki vedo, katera dejanja spadajo med dejanja spolnega nasilja v družini, da kar nekaj posameznikov pozna primer spolnega nasilja v družini, so bili slednjemu priča ali so celo sami doživeli spolno nasilje v družini. Ljudje se ne morejo odločiti, ali se država dovolj dobro odziva na to problematiko. Posameznikom se poročanje oziroma informiranje o spolnem nasilju v družini zdi nezadostno in so mnenja, da je spolno nasilje v družini še vedno zamolčana tema.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2731; Prenosov: 328
 Celotno besedilo (866,77 KB) |
12. Kdaj je odvetnik/odvetniška družba dolžna ravnati po določbah zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)Ana Mahkovec Gorenc, 2019 Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tematika pranja denarja in financiranja terorizma s poudarkom na vlogi odvetnika pri preprečevanju le-tega. V nalogi bodo uvodoma opisani osnovni pojmi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Podrobneje bo predstavljeno pranje denarja in financiranja terorizma, vloga odvetnikov in odvetniških družb, stanje na področju Slovenije, delovanje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, analiza Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter ureditev v posameznih mednarodnih organizacijah. Od pojava globalizacije problematika kaznivega dejanja pranja denarja ter financiranja terorizma pomeni vse resnejši in večji problem. Število teh kaznivih dejanj se iz leta v leto povečuje. Za učinkovit boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije tega kaznivega dejanja potrebni tudi ukrepi, ki zajemajo povezovanje posameznih držav in nacionalnih organov ter delovanje odvetnikov. Po svoji naravi pravni poklic postavlja odvetnike v poseben položaj, s pomočjo katerega lahko določenim osebam olajšajo in posredujejo pri pomembnih gospodarskih in finančnih transakcijah, zato je pomembno, da odvetniki splošno razumejo in izpolnjujejo določene obveznosti določene z zakoni in mednarodnimi konvencijami. Odvetnikom se svetuje, naj svojim strankam razkrijejo svoje obveznosti glede skrbnosti in takojšne poročanje v primeru zaznave sumljive transakcije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: financiranje terorizma, vloga odvetnikov, kazniva dejanja
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2541; Prenosov: 223
Celotno besedilo (652,38 KB) |
13. Novosti pri sklepanju zakonske zveze, ki jih uvaja Družinski zakonikLina Šašek, 2019 Opis: Institut zakonske zveze pušča svoj tradicionalni pečat tudi v sodobnih zakonskih besedilih. Dojemanje zakonske zveze kot oblike življenjske skupnosti med moškim in žensko se kaže predvsem v načelu monogamije in želji po ustvaritvi družine oziroma potomstva. Pravzaprav gre za zakon narave, temelje antropologije oziroma človekove osnovne biološke nagibe in potrebe. Družinski zakonik v svojem besedilu ohranja institut zakonske zveze kot tradicionalni institut, kar izhaja že iz definicije zakonske zveze. Ta je opredeljena kot življenjska skupnost moža in žene, katere temeljni pomen je v zasnovanju družine. Pri tem izrecno poudari pogoj različnospolnosti tako pri sami sklenitvi kot tudi pri obstoju zakonske zveze. Novosti, ki jih uvaja nova ureditev, gredo predvsem v smeri večje avtonomije pri sklepanju zakonske zveze in se z njimi ne posega toliko v sam institut zakonske zveze. Bodočima zakoncema je omogočena večja svoboda pri uresničitvi njunih želja, povezanih z izbiro oblike in načina sklenitve njune zakonske zveze. Po novi ureditvi lahko tako bodoča zakonca veljavno skleneta zakonsko zvezo brez prisotnosti dveh prič. Prav tako se lahko bodoča zakonca dogovorita za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov in izven uradnih ur državnega organa, v kolikor to dopušča upravna enota, pri kateri sta prijavila nameravano sklenitev zakonske zveze. Hkrati Družinski zakonik ohranja obligatorno civilno zakonsko zvezo, sklepanje katere ostaja v pristojnosti državnih organov, saj izhaja iz ustavnega načela o strogi ločenosti države od verskih skupnosti. S tem želi zakonodajalec ohraniti pomembnost instituta zakonske zveze.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2318; Prenosov: 158
Celotno besedilo (778,06 KB) |
14. Opredelitev nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družiniAna Šeme, 2019 Opis: Družinsko nasilje je vsekakor težko razložiti in opredeliti. Ta pojav definitivno ni nekaj novega, le govora o družinskem nasilju je čedalje več. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je prvi zakon v slovenskem prostoru, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja v družini. Določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini. 19. novembra 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki razširja krog družinskih članov in vrste nasilja. Bistvena novost je prepoved telesnega kaznovanja otrok. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko različnih oblik in vrst nasilja v družini ter organe in organizacije, ki sodelujejo pri preprečevanju tega. Cilji moje naloge so bili preučiti, ali Zakon o preprečevanju nasilja v družini dejansko zagotavlja večjo varnost žrtev nasilja in koordinirano delovanje različnih organov ter ugotoviti temeljne koristi, ki jih je zakon prinesel z ukrepi, ki do njegovega sprejema še niso bili na voljo. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila naslednje metode: deskriptivno, metodo zgodovinske razlage, analitično metodo, metodo kompilacije in klasifikacije. Na podlagi preučene literature menim, da Zakon je o preprečevanju nasilja v družini z novimi ukrepi velik korak v smeri učinkovitega reševanja problematike nasilja v družini. Omogoča lažje sodelovanje vseh organov in organizacij, ki delujejo na tem področju in zagotavlja večjo varnost žrtev. Tudi delo s povzročitelji nasilja postaja bolj sistematično.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2560; Prenosov: 256
Celotno besedilo (600,84 KB) |
15. Ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družiniKatja Žaler, 2019 Opis: Nasilje v družini je pereč družbeni problem že vse od antičnih časov dalje. Ne definira ga stopnja izobrazbe, finančni status ali starost. Prisoten je v vseh kulturah in religijah. V okviru diplomske naloge se osredotočamo na zmanjševanje in preprečevanje nasilja v družini ter ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja. Raziskava navedenega področja zaradi kompleksnosti problema zahteva njegovo spoznanje in razumevanje v celoti. Za načrtovanje in ukrepanje v smeri preprečevanja nasilja v družini in zagotavljanje varnosti žrtve je potreben sistemski pristop. Ta je zagotovljen z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini, ki je temeljni predpis obravnavanega področja. Zakon prvi opredeli različne oblike nasilja v družini ter uzakoni obvezno sodelovanje različnih organov pri obravnavi konkretnega primera nasilja v družini. V diplomski nalogi smo raziskali možnosti ukrepanja z različnih pravnih področij. Osredotočili smo se na ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja po ZPND ter njihovo izvajanje v praksi. ZPND je z uzakonitvijo dodatnih civilnih ukrepov za zagotovitev varnosti povečal obseg ukrepov, ki so žrtvi na voljo. Poleg civilnih ukrepov problematika nasilja v družini sega tudi na kazenskopravno področje. V okviru primerjalne metode smo opravili primerjavo ukrepov med seboj ter jih vsebinsko opredelili. Po celoviti obravnavi problema smo prišli do ugotovitve, da je koordinacija in dopolnjevanje različnih pravnih področij in organov nujno potrebna.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2054; Prenosov: 204
Celotno besedilo (743,21 KB) |
16. Mediacija kot alternativni način razreševanja sporov v civilnem pravu v Republiki SlovenijiTjaša Belavič, 2019 Opis: Ljudje smo v času svojega življenja navzoči, velikokrat pa tudi vpleteni v raznorazne konflikte. Sami pa se odločimo, na kakšen način jih želimo reševati. Ko gre za kompleksne spore, je prva asociacija zastopanje po odvetniku in sodišče. Zakaj ljudje tako radi uporabljamo tak način, če nam je na voljo milejša oblika reševanja spora? Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, pri kateri sprti strani aktivno participirata s pomočjo tretje, neodvisne osebe (mediatorja). Reševanje spora z mediacijo je hitrejše, cenejše, stranki nista nasprotnici, ampak sodelujeta in sta usmerjeni v iskanje rešitev za njun spor. Mediator je del njunega procesa, kjer ju z različnimi tehnikami, skozi različne faze usmerja proti njunemu skupnemu cilju, to pa je rešitev, ki bo za obe stranki sprejemljiva. Alternativne načine reševanja sporov posamezniki še vedno premalo poznajo. S tem ko je bil 19. novembra 2009 sprejet ZARSS, se je to malenkost spremenilo, kajti na podlagi tega zakona, ki se je začel uporabljati 15. junija 2010, morajo sodišča omogočiti uporabo mediacije ali katero drugo obliko reševanja sporov, če ocenijo, da je spor rešljiv tudi na tak način. Kako bodo posamezniki svoje spore reševali, je seveda njihova odločitev, kajti živimo v državi, kjer je omogočena svoboda gibanja, izražanja in vesti na podlagi Ustave Republike Slovenije. Namen tega diplomskega dela je bralce seznaniti, približati in jih mogoče celo spodbuditi, da v prihodnje za reševanje njihovih sporov ne bo prva izbira sodišče, ampak mediacija ali katera druga oblika alternativnega reševanja sporov.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 1766; Prenosov: 177
Celotno besedilo (907,08 KB) |
17. Premoženjska razmerja med zakonci in delitev skupnega premoženja po Družinskem zakonikuEva Pegan, 2019 Opis: Diplomska naloga obravnava premoženjskopravna razmerja med zakonci in s tem povezane nastale spremembe na podlagi uveljavitve Družinskega zakonika. Institut pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca vzpostavita lasten pogodbeni premoženjski režim za urejanje medsebojnih premoženjskih razmerij skladno z lastnimi potrebami in željami, zagotovo predstavlja pomembno spremembo na področju družinskega prava. Avtonomno določanje takšnih premoženjskopravnih razmerij bo nedvomno zanimalo prav zakonce, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Iz tega razloga je v diplomski nalogi tudi obravnavana tematika opravljanja podjetniške dejavnosti zakoncev ter določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju zakoncev. Pri obeh sklopih sta obravnavani hipotezi, postavljeni v začetni fazi priprave naloge. Pri pripravi zaključnega dela smo v največji meri uporabljali deskriptivno metodo, in sicer zaradi vsebinske obravnave in izhajanja iz zakonodajnih aktov, strokovne literature in sodne prakse. Za predstavo prednosti, ki jih je prispevala nova družinska zakonodaja v primerjavi s prejšnjo, smo uporabili komparativno metodo. Namen naloge je prek obravnave premoženjskih razmerij med zakonci v okviru nove zakonodaje prikazati odpravo določenih anomalij in pravnih praznin prejšnjega zakona, konkretneje pa je namen predstaviti pogodbeni premoženjski režim, in sicer kot pomembno spremembo, vezano na urejanje premoženjskopravnih razmerij zakoncev, in predstaviti bistvene problematike, vezane na podjetniško premoženje zakoncev, ter poplačila obveznosti zakonca kot dolžnika.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2641; Prenosov: 267
Celotno besedilo (594,15 KB) |
18. Reševanje sporov med zunajzakonskima partnerjema oz. zakoncema v procesu razveze (ločitvena mediacija)Nika Velikonja, 2019 Opis: V zadnjih letih opažamo porast razvez zunajzakonskih partnerjev oz. zakoncev. Za reševanje sporov v času razveze so zakonci oz. zunajzakonski partnerji vedno bolj naklonjeni uporabi mediacije. Teoretični del diplomskega dela zajema opis temeljnih pojmov - zunajzakonska skupnost, zakonska zveza, razveza ter mediacija. Ti so osnova za razumevanje družinske mediacije - enega najbolj uveljavljenih načinov mirnega reševanja sporov v postopkih razveze. Družinsko mediacijo urejajo pravni predpisi, ki hkrati določajo pravila za izvajanje mediacije. Je ena izmed vrst mediacije, ki se uporablja pri reševanju družinskopravnih sporov. Z uzakonitvijo Družinskega zakonika dobi mediacija večji pomen. V diplomskem delu so poudarjene bistvene razlike med novo sprejetim Družinskim zakonikom ter prej veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na mediacijskem srečanju ima veliko vlogo mediator. Dobro poznavanje njegovih nalog, tehnik oz. veščin ter samih načel in faz postopka ima vpliv na to, da so mediacijska srečanja uspešna. Kadar gre za družinskopravne zadeve je v samem postopku potrebna še večja preciznost in strokovnost, da se lahko zagotovi varstvo in zaščito otrok. Empirični del je prikaz družinske mediacije v praksi. Na podlagi pridobljenih podatkov okrožnih sodišč lahko ocenimo prisotnost, uporabo, uspešnost družinske mediacije v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 1810; Prenosov: 135
Celotno besedilo (970,45 KB) |
19. Predporočna pogodba v Sloveniji in Ameriki ter krivda za ločitevUrška Ratajc Punčuh, 2019 Opis: Od 15. aprila 2019 je tudi v Sloveniji mogoče skleniti predporočno pogodbo, kar pomeni večjo avtonomijo za državljane in pomemben korak za naše družinsko pravo. Namen diplomske naloge je bil predvsem ugotoviti, kako je predporočna pogodba urejena v Sloveniji in v Ameriki ter kakšne so razlike med obema sistemoma, s poudarkom na krivdi za razvezo zakonske zveze. V Sloveniji sicer krivde za razvezo ne upoštevamo, z anketo pa smo ugotavljali, ali so Slovenci sploh naklonjeni sklepanju predporočnih pogodb in ali si želijo, da bi se tudi pri nas lahko upoštevala krivda za razvezo zakonske zveze. Pri tem smo upoštevali tudi dejavnike, ki vplivajo na odnos do predporočne pogodbe, kot sta starost in spol anketirancev. Čeprav gre za novost, s katero še niso dovolj seznanjeni, so Slovenci predporočni pogodbi v glavnem naklonjeni. Starost ni dejavnik, ki bi vplival na odnos do predporočne pogodbe, zanimivo pa je, da so moški do pogodbe bolj zadržani. Tudi upoštevanje krivde za razvezo zakonske zveze se Slovencem zdi dobra ideja. Kar 67 % jih je mnenja, da je ameriški sistem, ki krivdo upošteva, boljši od slovenskega in bi si želeli, da se krivda upošteva tudi pri nas. V zvezi s predporočno pogodbo v Sloveniji še ni dosti sodne prakse, vendar pa se bo sčasoma tudi ta oblikovala. Z razvojem prava v smeri večje avtonomije je torej čisto mogoče, da bo v prihodnosti tudi slovenski zakonodajalec razmislil o možnosti upoštevanja krivde za razvezo zakonske zveze.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2296; Prenosov: 167
Celotno besedilo (342,42 KB) |
20. Ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakonikuEva Vidič, 2019 Opis: Obravnavana tema diplomskega dela so ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku. Vselej, kadar starši, kot primarni nosilci starševske skrbi, neustrezno izvajajo starševsko skrb, nastopi dolžnost države, da otroka in njegove pravice ter koristi zavaruje. Družinski zakonik za osrednji instituciji za varstvo otrokove koristi postavlja sodišče in center za socialno delo, ki sta pooblaščena za izvedbo vseh potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih terja varstvo otrokovih pravic ter koristi. Pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je otrokova ogroženost. Po novi ureditvi sme ukrepe po uradni dolžnosti ali na predlog izreči le sodišče, pri čemer mora upoštevati načelo najmilejšega ukrepa. Ker so otroci danes subjekt pravic in imajo pravico biti slišani v vseh zadevah v zvezi z njimi, imajo pri odločanju o ukrepu pravico izraziti svoje mnenje. Družinski zakonik ukrepe za varstvo koristi otroka deli na začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Pristojnost za ukrepanje v nujnih primerih ima po Družinskem zakoniku center za socialno delo, ki sme v ta namen izvesti dejanje nujnega odvzema otroka. Center za socialno delo je hkrati zakoniti predlagatelj postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka in izvajalec nadzora nad izrečenimi ukrepi, okrepljena pa je tudi njegova svetovalna ter podporna vloga.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2829; Prenosov: 477
Celotno besedilo (494,19 KB) |
