31. Pravice otrok pri razvezi zakonske zvezeNika Mori, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1794; Prenosov: 140
 Celotno besedilo (944,02 KB) |
32. Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interesUrša Ravnikar Šurk, 2020 Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 137
Celotno besedilo (928,00 KB) |
33. Novosti pri sklepanju zakonske zveze po letu 2018Diana Ristić, 2020 Opis: Po več kot 40 letih je Slovenija 21. marca 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika doživela reformo družinskega prava. V diplomskem delu so predstavljene novosti, ki jih je na področju sklenitve zakonske zveze uvedel Družinski zakonik. Postopek sklenitve zakonske zveze je v diplomskem delu primerjan s prejšnjo ureditvijo, ki je veljala po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V celotnem diplomskem delu je uporabljena opisna metoda. Primerjava s prejšnjo ureditvijo in ureditvijo v nekaterih drugih državah je opravljena na podlagi primerjalne metode, oris razvoja instituta zakonske zveze pa je predstavljen s pomočjo zgodovinske metode. Z Družinskim zakonikom je sicer ohranjena tradicionalna definicija zakonske zveze, po kateri je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene. S tem veljavna zakonodaja istospolnim partnerjem še vedno ne dopušča sklenitve zakonske zveze. Po drugi plati pa je Družinski zakonik naredil korak naprej s tem, da je bodočima zakoncema omogočil večjo avtonomijo pri sami sklenitvi zakonske zveze. Bodoča zakonca se lahko na podlagi ustavne pravice do samoodločbe sama odločita, kakšno stopnjo svečanosti postopka želita, prav tako pa tudi, kje in pred kom bi želela zakonsko zvezo skleniti. Pri tem je treba poudariti, da po načelu ločitve države in verskih skupnosti sklenitev zakonske zveze ostaja v pristojnosti države. Pravne posledice zakonske zveze država torej priznava le v primeru sklenitve zakonske zveze pred pristojnim državnim organom. Pri pisanju tega diplomskega dela so bili vodilo veljavna zakonodaja in komentarji Družinskega zakonika, povzeta pa je tudi relevantna strokovna literatura slovenskih in tujih avtorjev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, sklenitev zakonske zveze, zakonska zveza
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 1205; Prenosov: 68
Celotno besedilo (461,89 KB) |
34. Dejavniki uspešnosti mediacije v gospodarskih sporihKatja Pijavec, 2020 Opis: V današnjem svetu lahko beležimo hiter razvoj in napredek človeštva, posledično pa se srečujemo s konfliktnimi situacijami. Trk idej in neenakih misli lahko privede do nasprotujočih si stališč. Vsaka družba mora poznati načine, kako ideje približati drugo drugi, hkrati pa razrešiti konflikte. Zaradi narave poslovanja tudi v gospodarstvu pogosto prihaja do nesporazumov in situacij, ki izdatno zmanjšujejo dobiček ali povzročajo izgubo. Poslovni svet se zaradi svoje narave nenehno spreminja, zato je pomembno, da se spori rešijo hitro in učinkovito. Gospodarskim subjektom je v interesu, da se tovrstne situacije rešujejo ekonomično ter tako dobiček usmerijo v razvoj posla. V zadnjem času je vse več pozornosti namenjene alternativnim metodam reševanja sporov, ki predstavljajo modernizacijo sodstva, zmanjšujejo sodne zaostanke in izboljšujejo dostopnost sodstva javnosti. Ena izmed alternativnih metod reševanja sporov je mediacija, ki je opredeljena kot postopek, v katerem stranke v sporu prostovoljno, s pomočjo tretje, nevtralne osebe poskušajo doseči skupno rešitev. Mediacija se uporablja tudi v gospodarstvu, kjer so za uspeh postopka ključne določene veščine in tehnike mediatorja. Odločilna pa sta prav tako teža konflikta in trajanje spora. Kot dejavniki za uspešnost mediacije štejejo cena, hitrost in neformalnost postopka. Kljub prednostim, ki jih mediacija ponuja, je sodišču pridruženih mediacij relativno malo in bi lahko z ozaveščanjem stroke dosegli rast števila alternativnih načinov reševanja sporov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, mediacija v gospodarstvu, gospodarski spori, gospodarski subjekti
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1395; Prenosov: 111
Celotno besedilo (975,82 KB) |
35. Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženjuDomen Schulz, 2020 Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1149; Prenosov: 154
Celotno besedilo (475,82 KB) |
36. Posvojitev otroka s strani ene osebeAnja Skobe, 2020 Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo ali staršev sploh nimajo. Pri posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem enaka družinska vez, kot je med starši in njihovimi otroki. Temeljni zakon, ki ureja posvojitev v slovenski zakonodaji, je Družinski zakonik, ki je nadomestil dolga leta veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določi pogoje za posvojitev, tako na strani posvojenca kot na strani posvojitelja. Določi tudi organe, ki pri posvojitvi sodelujejo, to so sodišča in centri za socialno delo. Zakon posvojitev omogoči tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi istospolnemu paru. Ena oseba sama sme posvojiti samo otroka svojega partnerja ali sme posvojiti sama zgolj izjemoma, če je to otroku v korist. Otrokova korist je načelo in cilj, ki mora biti zasledovan ves čas postopka posvojitve. Presoja se v vsakem posameznem primeru. Vsakršna deviacija od tega načela bi morala pomeniti prekinitev postopka in iskanje drugačne možnosti posvojitve ali druge skrbi za konkretnega otroka. Zakon dovoljuje tudi mednarodno posvojitev, tako Slovencem v tujini kot tujcem v Sloveniji. Slednjo zgolj izjemoma, kadar otroku ni mogoče najti primernega posvojitelja v državi. Mednarodna posvojitev pa se v Sloveniji priznava s postopkom priznanja sodne odločbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posvojitev, enostranske posvojitve, posvojiteve s strani samske osebe, posvojitve partnerjevega otroka, mednarodne posvojitve
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1594; Prenosov: 131
Celotno besedilo (999,60 KB) |
37. Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zvezeFadil Trožić, 2020 Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1641; Prenosov: 117
Celotno besedilo (526,58 KB) |
38. Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitevKaja Vaupotič, 2020 Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1659; Prenosov: 120
Celotno besedilo (520,64 KB) |
39. Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike SlovenijeEva Marina Vukosavljević, 2020 Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1601; Prenosov: 126
Celotno besedilo (420,88 KB) |
40. Oglaševanje na področju tržnega pravaAleksandar Janković, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali oglaševanje na področju tržnega prava. Najprej smo opredelili pojem tržnega prava, ki nam je služil kot okvir za nadaljnjo obravnavo komuniciranja. Kot obliko komuniciranja smo nato opredelili oglaševanje, njegovo zgodovino ter sredstva, skozi katera se oglaševanje udejstvuje. Po podrobni analizi oglaševanja smo prešli na obravnavo njegove pravne regulacije. Pregledu slovenske in evropske zakonodaje je sledila obravnava samoregulative oglaševanja s strani Slovenske oglaševalske zbornice in Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Končni del naloge zajema ključne nedovoljene oblike oglaševanja, s katerimi smo kot posamezniki neprestano obkroženi. Pri pisanju diplomske naloge smo pretežno uporabili deskriptivno metodo. Med pisanjem smo prav tako uporabili metodo zgodovinske razlage, s katero smo predstavili zgodovinski pregled oglaševanja, metodo kompilacije skupaj z analitično in sintetično metodo, s katerimi smo obravnavali dela drugih avtorjev. Diplomsko nalogo smo razčlenili na posamezne zaključene dele, ki smo jih nato združili in predstavili kot celoto. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem tržnega prava v odnosu do oglaševanja ter ostale relevantne zakonske določbe in področja urejanja. Cilj diplomske naloge je ustrezno predstaviti pravna področja, ki tvorijo celoto tržnega prava in vanjo umestiti oglaševanje v okviru veljavne pravne ureditve. Zaradi prenasičenosti konkurence na trgu so oglaševalci primorani poseči po spornih oblikah oglaševanja. Postavljeni so pod pritisk trga, ki jih v sili v uporabo neetičnih in nemoralnih oglaševalskih oblik. Zaradi neprestanega nastanka novih iznajdljivih oblik oglaševanja je pravna ureditev, ki bi lahko sledila hitrim spremembam, nemogoča.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: oglaševanje, tržno pravo, pravica do svobode izražanja, komuniciranje, nedostojno oglaševanje
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 80
Celotno besedilo (668,18 KB) |
