11. Uspešnost in učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja na območju policijske uprave Ljubljana : magistrsko deloKlemen Izda, 2020, magistrsko delo Opis: Leta 2004 je bilo policiji dano varnostno pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonskih pogojih povzročitelju nasilja odredijo ukrep prepovedi približevanja. Namen magistrskega dela je predstaviti razloge za uzakonitev ukrepa prepovedi približevanja, predstaviti primernost umestitve takšnega ukrepa med policijska pooblastila ter verodostojno ugotoviti stopnjo uspešnosti in učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja kot ukrepa za zaščito varnosti žrtve nasilja. Pri predstavitvi obravnavane tematike, pooblastil in sedanje ter pretekle ureditve področja so uporabljene opisna metoda, analiza primarnih in sekundarnih virov ter zgodovinska metoda. Pri predstavitvi in primerjavi pravne ureditve obravnavanega področja v nekaterih tujih državah je uporabljena primerjalna metoda. Z uporabo statistične metode, s študijo posameznih primerov ter opazovanjem z neposredno udeležbo je bila opravljena podrobna analiza ukrepa prepovedi približevanja in pojavnih oblik kršitev za triletno obdobje na območju policijske uprave Ljubljana, iz katere izhaja, da je ukrep prepovedi približevanja bistveno bolj uspešen in učinkovit prvi nujni ukrep za zagotavljanje varnosti žrtve nasilja, kot to izkazuje osnovna statistika. Ugotovitve raziskovanja so uporabne v stroki v okviru predavanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v policiji, tožilstvu in centrih za socialno delo in tudi zainteresirani javnosti, predvsem nevladnim organizacijam, katerih poslanstvo je nudenje pomoči in svetovanje žrtvam in povzročiteljem nasilja.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, prepoved približevanja, kršitev, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 3507; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (730,29 KB) |
12. |
13. |
14. Sredstva za množično uničevanje - model slovenske sistemske zaščite : magistrsko deloZlatko Halilovič, 2003, magistrsko delo Ključne besede: terorizem, jedrsko orožje, kemično orožje, biološko orožje, NATO, Evropska unija, Slovenija, varnost, vladna politika
Objavljeno v ReVIS: 30.07.2020; Ogledov: 3279; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
15. Poligrafska metoda kot poseben način zbiranja podatkov : magistrsko deloJanja Vodopivec, 2015, magistrsko delo Ključne besede: poligraf, poligrafska preiskava, poligrafska metoda, poligrafski test, verodostojnost, poligrafski preiskovalec, policist, policijska pooblastila, zbiranje obvestil
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 3342; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,08 MB) |
16. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje : magistrsko deloBojana Kračan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 4403; Prenosov: 194
Celotno besedilo (932,89 KB) |
17. |
18. |
19. Varovanje premoženja in ljudi v delovnih organizacijah in poslovnih subjektih - nedržavna oblika varovanja : magistrsko deloLuka Lužar, 2019, magistrsko delo Opis: Varnost postaja v vse bolj globaliziranem svetu dobrina. Z naraščanjem varnostnih izzivov, med katere lahko štejemo migracije, podnebne spremembe, finančne krize, oborožene konflikte, družbeno neenakost idr., postaja zagotavljanje varnosti; zmanjšajo življenje v varnem okolju je temeljna človekova pravica, svojevrsten izziv. Za normalno in kakovostno življenje je potreben občutek varnosti, ki nam omogoča, da lahko normalno funkcioniramo in živimo v družbi. Država s svojimi institucijami (vojska, policija, carina ...) sicer zagotavlja določeno stopnjo varnosti, vendar je pri tem omenjena tako s kadrovskimi kot tudi finančnimi sredstvi. Varnost postaja vse bolj cenjena in ker je država pri njenem zagotavljanju omejena, so se pojavili ponudniki, ki proti plačilu posamezniku zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, kot jo lahko pričakujejo s strani države. Seveda se pri tem pojavi vrsto dilem - od kakovosti varnostnih storitev pa do varovanja človekovih pravic in svoboščin. Določena stopnja varnosti zahteva, da se odrečemo določeni stopnji svobode, kar ima lahko hitro za posledico raznovrstne zlorabe, zato je zelo pomembno, da ima država primat nad nadzorom in da je izvajanje tovrstnega varovanja kakovostno in učinkovito normirano, da se možnosti zlorab zmanjšajo na minimum. Le jasna pravila igre zasebnovarnostnih podjetij in njihovih zaposlenih, skupaj z varnostnimi institucijami, ki so pod okriljem države, omogočajo in pripomorejo h kakovostnejšemu življenju posameznikov, poslovnim subjektom in delovnimi organizacijami pa omogoča konkurenčno prednost pred konkurenti, saj tako poslujejo v varnem okolju, s čimer se osredotočajo na njihovo osnovno dejavnost, tj. skrb za zaposlene in kovanje dobička.
Objavljeno v ReVIS: 04.04.2019; Ogledov: 2896; Prenosov: 183
Celotno besedilo (813,04 KB) |
20. Strokovni in interni nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil : doktorska disertacijaRobert Radkovič, 2018, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava področje strokovnega in internega nadzora nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji in v drugih represivnih organih. Za učinkovito izvajanje nalog iz svojega področja dela policija in drugi represivni organi potrebujejo različna pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Z izvajanjem pooblastil pa je mogoča tudi nevarnost za njihovo prekoračitev oziroma zlorabo. Ravno zato morajo biti pri izvajanju pooblastil vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora. Država je de facto odgovorna za vzpostavitev tovrstnih nadzornih mehanizmov oziroma sistemov, ki preprečujejo in odkrivajo kršitve dovoljenega posega represivnih organov v temeljne pravice. Predstavljeno področje nadzora je v sodobnih demokratičnih družbah, poleg ostalih elementov upravljanja represivnih organov, velik družbeni izziv in tudi ključnega pomena za razvoj in obstoj demokracije. Policija in drugi represivni organi potrebujejo stalen proces nadzora, s katerim se ocenjuje in preverja zakonitost njihovega dela, kakovostno implementira družbena pričakovanja, predvsem pa se povečuje pravna varnost ljudi. Tovrstne nadzorne dejavnosti, ki opravljajo strokovni in interni nadzor nad izvajanjem pooblastil, potrebujejo tudi ustrezno regulativo in pravo mesto nadzorstvenih organov v pozitivno pravne okvire. Osrednja razprava doktorske disertacije je vzpostavitev najprimernejšega modela učinkovitega in uspešnega strokovnega nadzora nad policijo in drugimi represivnimi organi pri izvajanju policijskih pooblastil v Republiki Sloveniji. V tem trenutku nadzorni sistem nad represivnimi organi nedvomno deluje, vendar potrebuje temeljito razpravo o morebitni nadgradnji in izboljšavi. Podatki za predlagane rešitve oziroma predloge so bili zbrani pri kritičnem pregledu slovenske in tuje literature na področju nadzora nad policijo in drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, analizi zakonodaje ter organizacijske sheme s področja nadzora, usmeritev, nadzornih institucij ter pooblastil in pristojnosti nadzornikov. Na podlagi proučevanj priporočil in predlogov avtorjev sodobne doktrine iz področja nadzora, predvsem nad policijo in tudi nekaterimi drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili, so kot nacionalna rešitev predstavljeni nekateri modeli, kot so samostojni, neodvisni nadzorni organi ali celo državne nadzorne institucije. Tovrstne nadzorne institucije omogočajo celostno ureditev posebnih pooblastil (sui generis) oziroma pristojnosti nadzornikov na področju nadzorstva in pritožbenih postopkov posameznikov. Tovrstni problem sodobni teoretiki izpostavljajo predvsem v neenakosti urejanja strokovnega nadzorstva tako med policijami kot drugimi represivnimi organi pri izvajanju pristojnih pooblastil. Zato se upravičeno porajajo določena vprašanja glede strokovnega nadzora nad temi organi, saj so različni mehanizmi in postopki pristojnih nadzorstvenih državnih organov med seboj dokaj nepovezani in tako tudi manj učinkoviti. Ob tem ne smemo prezreti mnenja sodobnih znanstvenih raziskovalcev, da so povezave med državnimi organi z represivnimi pooblastili in operativnimi nosilci izvršilne veje oblasti dokaj pogoste in z organizacijsko operativnega vidika, včasih tudi z vidika javnosti, dvoumne. Zato je potrebno tudi v slovenskem nacionalnem prostoru vzpostaviti ravnovesje med strokovnim nadzorom in represivnimi organi, saj je v prvi vrsti dolžnost države, da vzpostavi sistemsko in učinkovito nadzorstvo nad tovrstnimi organi. S samostojnim in transparentnim nadzorom pa država izkazuje, da je pravna, demokratična država, ki ji ni vseeno za varstvo človekovih vrednot posameznika. Združitev nadzorstvenih pooblastil je paradigma časa pristojnih organov in področja dela (ministrstva, direktorata, inšpektorata itd.), ki so jih teoretiki identificirali v nekaterih delih kot znanstveni problem umestitve samostojnega nadzornika v obstoječi državni sistem. Morda bi v kontekstu strokovnega nadzora nad organi z represivnimi pooblastili morali teoretiki razmišljati bolj restriktivno, usmerjeno v spoštovanje moralno etičnih načel demokracije v sodobnih družbah. Predvideti bi morali neodvisnost v nadzoru nad temi organi. Ravno ta element demokracije lahko pripomore k ustanovitvi samostojnega in neodvisnega organa nadzora nad izvajanjem policijskih in drugih pooblastil nekaterih organov. Morda bi ga bilo treba vključiti v drug, že obstoječi tovrstni (nadzorstveni) organ in zagotavljati ustrezno umestitev v demokratični sistem, sprejeti ustrezno regulativo in zagotoviti učinkovite organizacijske pogoje za njegovo delovanje v sodobni demokratični družbi. Na podlagi znanstvenih spoznanj je bilo npr. ugotovljeno, da noben med notranjimi nadzorstvenimi mehanizmi v represivnih organih ne obravnava morebitnih posegov v operativno avtonomnost posameznih nadzornih organov. Predvsem ni strokovnega organa, ki bi ustrezno in učinkovito reagiral na poseg avtonomnosti določenega nosilca organa (minister, župan, generalni direktor itd.). Za potrebe oblikovanja najučinkovitejšega, neodvisnega nadzora nad represivnimi organi oziroma nad izvajanjem področnih pooblastil, ki bi glede na slovenske razmere sodila v obstoječ družbeno politični sistem Republike Slovenije, so bili podrobno analizirani modeli nadzora v nekaterih izbranih tujih demokratičnih državah znotraj in zunaj evropskega prostora. Predlagane so bile nekatere rešitve oziroma modeli strokovnega in internega nadzora nad policijo. Pri kvalitativni znanstveni metodi smo dobili dokaj dobro oceno o strokovnem nadzoru nad policijo oziroma nepopolno oceno nad drugimi organi z represivnimi pooblastili. Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje o zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra (prehodi iz sedanjih organov v novi organ ali z nižjega nivoja na višji nivo strokovnosti), ki bi za izvajanje svojih nalog moral imeti tudi posebna znanja, kompetence in pooblastila (sui generis). S pomočjo sinteze komparativnih znanstvenih spoznanj sledi aplikacija nekaterih modelov samostojnega, neodvisnega nadzornika nad izvajanjem policijskih pooblastil v policiji oziroma v drugih državnih organih z represivnimi pooblastili, ki bi gradil in prikazoval učinkovit, demokratičen, enovit sistem nadzora. Za učinkovit poseg v človekove pravice bi tovrsten sistem vzpostavil demokratičen pristop k varovanju človekovih pravic, ki so z vso skrbnostjo implementirane v mednarodnih pravnih aktih in v Ustavi Republike Slovenije. Disertacija pomembno prispeva k področju nadzora nad policijo pri izvajanju policijskih pooblastil oziroma nad drugimi državnimi organi z represivnimi pooblastili. Ponuja tudi rešitev praktične uporabe nadzorstva vsem vejam izvršilnih represivnih organov oblasti v Sloveniji, ki pri izvajanju svojih pooblastil kakor koli posegajo v človekove pravice.
Ključne besede: policija, interni nadzor, strokovni nadzor, policijska pooblastila, represivna pooblastila, nadzornik, človekove pravice, samostojni nadzorni organ, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 4734; Prenosov: 355
Celotno besedilo (2,08 MB) |
