Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEJAVNIKI TVEGANJA IN PRIPOROČILA ZA PREVENTIVNE UKREPE PRED POŠKODBAMI ALPSKIH SMUČARJEV TEKMOVALCEV
Laura Tönig, 2021

Opis: Uvod in namen: Alpski smučarji tekmovalci so zaradi visokih hitrosti in velikih sil na progi izpostavljeni mnogim poškodbam. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo na temo poškodb in preventive pri tekmovalnem alpskem smučanju in podati priporočila za preventivne ukrepe pred poškodbami. Metode: Uporabili smo pregled znanstvene literature po metodi PRISMA. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science in COBISS. Rezultati: V končni sistematični pregled je bilo vključenih 10 raziskav. Med preventivnimi ukrepi so prevladovala priporočila glede smučarske opreme, ozaveščenosti o varnosti na progi in priprave proge. Pomanjkljivi so bili podatki o preventivnih programih na področju telesne priprave smučarjev in kinezioterapije. Uporabnost: Rezultati naše raziskave izpostavijo slabo raziskano problematiko in lahko spodbudijo nadaljnje raziskovanje na področju telesne priprave in kinezioterapije alpskega smučarja tekmovalca kot preventive pred poškodbami; hkrati pa povzemajo dokazana dejstva na ostalih področjih preventive pri alpskih smučarjih. Omejitve: Glavna omejitev diplomske naloge je vključitev le javno objavljenih raziskav z brezplačnim dostopom do celotnega besedila in pa širok kriterij vključitve raziskav zaradi pomanjkanja strokovne literature na to tematiko.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: alpsko smučanje, poškodbe alpskih smučarjev tekmovalcev, dejavniki tveganja, priporočila za preventivne ukrepe
Objavljeno: 07.01.2022; Ogledov: 914; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (678,85 KB)

2.
Fizioterapevtske metode pri obravnavi adhezivnega kapsulitisa
Žiga Karlo, 2022

Opis: Uvod in namen: Adhezivni kapsulitis (AK) ali sindrom zamrznjene rame je samoomejevalna bolezen, za katero sta značilni bolečina in funkcionalna omejitev v aktivnem in tudi pasivnem obsegu gibljivosti (OG) glenohumeralnega sklepa (GHS), ki traja več kot mesec dni, vendar pa so rentgenski izvidi GHS normalni. Namen diplomske naloge je bil predstaviti patologijo AK, problematiko, povezano z njegovo obravnavo, ter fizioterapevtske (FT) metode, tehnike in njihove kombinacije, ki so učinkovite pri obravnavi AK. Metode: Literaturo smo poiskali s podatkovnima bazama PEDro in PubMed. Rezultati: Ugotovili smo, da so različne kombinacije manualne terapije, kinezioterapije, elektroterapije in termoterapije učinkovite pri zmanjšanju bolečine, povečanju aktivnega in pasivnega OG, povečanju mišične moči, izboljšanju funkcije zgornjega uda in kakovosti življenja bolnikov v različnih fazah AK. Uporabnost: Predstavitev parametrov FT-metod in tehnik ter funkcionalne anatomije, biomehanike, patofiziologije, diagnostike, klasifikacije in FT-obravnave AK. Omejitve: Raziskave ne zadoščajo za utemeljene zaključke o učinkovitosti posamezne FT-metode in tehnike ter najučinkovitejše FT-metode za zdravljenje AK.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, zamrznjena rama, fizioterapevtske metode
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 1233; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (541,27 KB)

3.
Fizioterapevtske metode pri obravnavi inverzijskega zvina pri športniku mladostniku
Saša Žilnik, 2022

Opis: Inverzijski zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb mišično-skeletnega sistema mladih športnikov, zelo pogosto pa nastane tudi pri splošni populaciji med telesno dejavnostjo. Neustrezna fizioterapevtska obravnava lahko vodi v kronično nestabilnost gležnja, kar je dejavnik tveganja za ponavljajočo se poškodbo. Zaradi visoke pojavnosti zvina gležnja je nujna optimalna rehabilitacija, ki posledično pomeni manjše ekonomsko breme, saj zdravljenje poškodbe predstavlja velik strošek in vpliva na odsotnost z delovnega mesta, ter manjše zdravstveno breme, saj dolgoročno ponavljajoč se zvin gležnja vodi v zmanjšano telesno aktivnost in posledično v nastanek drugih kroničnih obolenj. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale fizioterapevtsko obravnavo pri športnikih mladostnikih. Literaturo smo iskali v spletnih bazah podatkov PEDro, PubMed in Google Scholar. Podrobneje smo predstavili deset raziskav, ki so proučevale vpliv kinezioloških trakov na akutni zvin gležnja in učinkovitost proprioceptivnih vaj kot preventive pred ponavljajočimi se zvini gležnja. Ugotovili smo, da najpogostejše priporočilo ostaja zdravljenje po protokolu RICE, ki vključuje počitek, hlajenje poškodovanega dela z ledom, kompresijo in dvig noge nad raven srca. Novejša priporočila so usmerjena v funkcionalno rehabilitacijo, ki vključuje postopno obremenjevanje poškodovane noge namesto dolgotrajnega počitka in imobilizacije, ki je primerna le pri zvinu tretje stopnje. Uporaba zunanjih opornic je priporočljiva pri akutnem in kroničnem stanju, uporaba kinezioloških trakov pa se v večini primerov ni izkazala za učinkovito. Za zmanjšanje bolečine in otekline lahko zdravnik predpiše uživanje nesteroidnih antirevmatikov, a le-to ne sme biti predolgo, saj zavira naraven proces celjenja. Med učinkovite tehnike fizioterapevtske obravnave po inverzijskem zvinu gležnja uvrščamo tudi manualno terapijo in mobilizacijo. Pomemben del ustrezne rehabilitacije je tudi kinezioterapija, saj izvajanje krepilnih in razteznih vaj pozitivno vpliva na povečanje mišične moči, izboljšanje koordinacije in gibljivosti. Za učinkovite so se izkazale tudi proprioceptivne vaje, ki izboljšajo ravnotežje in zaznavanje položaja sklepa, kar vpliva na preventivo pred ponavljajočimi se zvini gležnja. Glavni namen naše diplomske naloge je predstavitev priporočil za ustrezno izbiro fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi športnika mladostnika z inverzijskim zvinom gležnja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: inverzijski zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapevtska obravnava po zvinu gležnja
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 1008; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Zdravljenje spondilolize pri tenisačih mladostnikih
Špela Rozman, 2022

Opis: Tenis je acikličen in enostranski šport, ki zahteva hitre gibe trupa tako v sagitalni kot v koronalni ravnini. Športi s takšnim poudarkom na upogibu in iztegu hrbtenice so povezani s spremembami v hrbteničnih krivuljah sagitalne ravnine in posledično povečujejo tveganje za poškodbe hrbtenice (Mcanny,2016). Spondiloliza pri športnikih predstavlja spekter poškodb pars interarticularis zaradi prekomerne obremenitve. Najpogosteje se pojavi kot posledica ponavljajoče se mikrotravme pars interarticularis pri gibanju v smeri iztega in/ali rotacije ledvene hrbtenice, ki sta potrebna za pravilno izveden teniški servis. Te poškodbe postajajo vse bolj razširjene pri vseh kostno nezrelih športnikih, ki so v športno aktivnost vključeni vsaj eno leto. Mehanizem poškodbe povzroči nenormalno travmo normalne kosti s ponavljajočim se iztegovanjem in/ali rotacijo ledvenega dela pri teniških igralcih. Kot pri vsakem obremenitnostnem zlomu kosti se poškodba začne kot obremenitnostni odziv ali podplutba z mikrofrakturami trabekularnega kostnega okvirja, ki se zgodi pred zlomom kostne skorje. Bolečine v križu, ki pri mladostniku trajajo več kot en teden, je treba tretirati kot poškodbo pars interarticularis, dokler ni dokazano nasprotno. Za bolnike s spondilolizo je značilna aksialna bolečina v križu, ki je lahko enostranska ali dvostranska (Kukreja, 2020). V diplomski nalogi nas je zanimalo, kateri pristop zdravljenja najhitreje vrne teniške igralce s spondilolizo ledvenega dela hrbtenice na teniško igrišče in če konzervativno zdravljenje vpliva na zraščanje kosti v zgodnjih fazah eno- ali obojestranske spondilolize pred pričetkom eno- ali obojestranske spondilolisteze. V ta namen smo pregledali podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, ResearchGate in GoogleScholar. Po pregledu literature smo izbrali deset študij. V študiji, Eto in sodelavci (2020), imajo spondilolitični stresni zlomi brez kortikalnih motenj pri športnikih mladostnikih veliko možnosti, da se zacelijo. Potencial zraščanja pri enostranskih okvarah je večji kot pri dvostranskih. Poleg tega so dokazali, da se z zgodnjim konzervativnim zdravljenjem lahko popolnoma izognemo kirurškemu zdravljenju, če ne gre za napredovano spondilolistezo. Izkazalo se je, da je zgodnja uporaba opornic boljša od same omejitve aktivnosti, pa tudi od uporabe opornice po začetni omejitvi aktivnosti. Pacienti s spondilolitično okvaro prvotno stremijo k lajšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti, ne pa h kostnemu zraščanju. Omejevanje aktivnosti, uporaba opornice in fizioterapija, ki vključuje »športno specifično vadbo«, so se izkazali za učinkovite pri spondilolizi, medtem ko se spondilolisteza visoke stopnje slabše odziva na nekirurške pristope zdravljenja. Kirurško zdravljenje je priporočeno za zdravljenje simptomatske spondilolisteze visokih stopenj. Ko gre za asimptomatsko spondilolistezo podobno visokih stopenj, še ni znanih podatkov o pristopu zdravljenja, a kljub temu druge kirurške indikacije vključujejo vztrajno bolečino tudi po šestmesečnem konzervativnem zdravljenju. Kadar je potrebna operacija spondilolize, določi vrsto operacije nivo, na katerem bo operacija izvedena. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi bilo na to temo narejenih več raziskav ter če bi imeli dostop do vseh člankov v celoti. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih raziskav s širšega jezikovnega področja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Spondiloliza, tenisači mladostniki, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija, kostno celjenje, operativno zdravljenje, konzervativno zdravljenje.
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 1505; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (907,89 KB)

5.
Učinki vadbe na nespecifično kronično bolečino v spodnjem delu hrbta pri odraslih osebah
Tilen Vehovec, 2022

Opis: Uvod in namen: Nespecifična bolečina je eden izmed najbolj pogostih bolečinskih sindromov ter glavni dejavnik za nezmožnost na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti, s katero vrsto vadbe lahko vplivamo na zmanjšanje intenzivnosti bolečine in izboljšanje funkcijske zmogljivosti pacientov ter ali ima intenzivnost vadbe vpliv na učinkovitost vadbe. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovni hipotezi. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: V končni sistematski pregled je bilo vključenih 10 raziskav. Ugotovili smo, da so vadbe globokih stabilizatorjev trupa, pilatesa, po metodi PNF ter Tai Chi učinkovite pri obravnavi pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Intenzivnost vadbe vpliva na učinkovitost vadbe, in sicer je visoko intenzivna vadba najučinkovitejša. Uporabnost: Pomen intenzivnosti vadbe lahko vpliva na kakovostnejšo obravnavo pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Učinkovitost različnih vrst vadbe vpliva na raznolikost obravnave pri tovrstnih pacientih. Omejitve: Nepregledni članki, plačljivi članki ter nedostopnost do člankov ali celotnega besedila.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nespecifična bolečina v križu, učinki vadbe, vadba, pilates, globoki stabilizatorji trupa, intenzivnost vadbe.
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (554,25 KB)

6.
Učinkovitost kinezioterapije pri obravnavi totalne endoproteze kolka
Domen Ocvirk, 2022

Opis: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Objavljeno: 28.09.2022; Ogledov: 523; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (669,43 KB)

7.
PACIENT S SOMATOSENZORNIM TINITUSOM IN FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA
Nejc Mikič, 2023

Opis: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Objavljeno: 21.11.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI SPINALNE STENOZE LEDVENE HRBTENICE
Gaja Okretič Kogoj, 2023

Opis: Uvod in namen: Ledvena spinalna stenoza (LSS) se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji in se kaže z bolečino ali spremenjeno senzibiliteto v predelu ledvene hrbtenice in nogah. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, če to ne pomaga, se posledično odloči za operativni poseg oziroma dekompresijo. Po operativnem posegu je rehabilitacija usmerjena v strukturiran kinezioterapevtski program, ki vključuje napredujoč skupek vaj za splošno mišično moč, stabilizacijo jedra in izboljšanje ravnotežja. Učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik po operaciji ni povsem znana. Ugotovili smo, da se intenzivnost bolečine hitreje zmanjša pri bolnikih, ki so deležni strukturiranega programa rehabilitacije. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju LSS po dekompresiji. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile dolgoročno učinkovitost, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov po operaciji LSS priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje mobilizacijske vaje z raztezanjem in progresivno mišično močjo za korekcijo drže, stabilizacijo ledvenega dela, aerobne vaje in športno specifično vadbo. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ledvena spinalna stenoza, fizioterapija, kinezioterapija
Objavljeno: 05.12.2023; Ogledov: 255; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (751,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh