Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravo
Ariana Arifi, 2017

Opis: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2990; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (463,61 KB)

44.
Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listine
Martin Hrastnik, 2017

Opis: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5215; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (665,40 KB)

45.
46.
Vloga sindikatov v socialnem dialogu
Anita Brovč, 2017

Opis: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2416; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

47.
48.
Pravni vidiki spremljanja in vrednotenja regionalne politike v Sloveniji
Janez Nared, 2009

Najdeno v: osebi
Ključne besede: regionalna politika, regionalni razvoj, spremljanje, vrednotenje, Slovenija
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2287; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (628,14 KB)

49.
Vloga uprave v zakonodajnem postopku
Sergeja Tori, 2016

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1998; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

50.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh