1. |
2. |
3. Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencemMiha Horvat, 2017 Abstract: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Found in: osebi
Keywords: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Published: 12.07.2018; Views: 2462; Downloads: 156
 Fulltext (674,18 KB) |
4. |
5. Ekskluzija v kazenskem postopkuPolona Tomažič, 2016 Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah.
Found in: osebi
Keywords: človekove pravice, kazenski postopek, ekskluzija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 04.02.2019; Views: 2939; Downloads: 156
Fulltext (1,13 MB) |
6. |
7. Doktrina sadežev zastrupljenega drevesa v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnoKarin Puc, 2018 Abstract: Nezakonito pridobljeni dokazi so vse pogosteje predmet polemik strokovne kot tudi laične javnosti. Nedavno so veliko prahu dvigali primeri, kot so Čista lopata, Balkanski bojevnik ali Patria. Doktrina sadežev zastrupljenega drevesa predstavlja najširši domet ekskluzije, saj ekskluzije ne širi samo na dokaze, ki so bili pridobljeni na nezakonit način, temveč tudi na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonitih dokazov. Ekskluzijsko pravilo izvira iz pravnega reda ZDA kot sankcija za kršitev določb IV. in V. amandmaja ameriške Ustave. Ameriška sodna praksa je skozi zgodovino razvila omejitve glede stroge uporabe ekskluzijskega pravila, kar omogoča sodiščem, da poiščejo ravnotežje med cilji kazenskega postopka in v nekaterih primerih omogoča tudi uporabo nezakonito pridobljenih dokazov. Slovenska ureditev je v naboru tujih nacionalnih ureditev ena izmed redkih, ki ima v zakonodaji jasno določeno strogo ekskluzijsko pravilo ter tudi izločitev posredno nezakonitih dokazov v vseh primerih nezakonitosti izvornega dokaza. Nekatere od držav, predvsem tiste, ki so prešle iz avtoritarnih režimov, so sprva res prevzele podobno strogo ekskluzijsko pravilo kot Slovenija, vendar so kmalu našle rešitve za uporabo izjem. Slovenska sodišča strogo ekskluzijsko pravilo poskušajo zaobiti s pomočjo razlage o tehtanju med dvema ustavnima pravicama, ki sta v koliziji. Poleg metode tehtanja so slovenska sodišča v svojo sodno prakso uvedla tudi izjeme od doktrine sadežev zastrupljenega drevesa v smislu, kot jih je razvilo Vrhovno sodišče ZDA. Razvoj enotne prakse glede izjem od ekskluzijskega pravila še ni dosežen, saj to onemogoča zgodovinski temelj in razvoj slovenskega tipa kazenskega postopka, prav tako pa tudi odsotnost zakonske podlage za uveljavljanje izjem od stroge ekskluzije. Radikalna izločitev dokazov ni predvidena v nobeni od univerzalnih in niti regionalnih mednarodnih konvencij. Evropska konvencija o človekovih pravicah ne vsebuje dokaznih pravil ali pravil o izločanju dokazov, so pa ta razvita v bogati sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. S stopnjevanjem evropske integracije je EU prišla do stadija odprtih meja, kar je ustvarilo pogoje za razvoj čezmejne kriminalitete in prisililo države članice k sodelovanju, da bi se lahko uspešno borile proti mednarodnemu kriminalu. Trenutna ureditev na področju pridobivanja dokazov v kazenskih zadevah na ravni EU sloni na dveh temeljih, in sicer na načelu medsebojne mednarodne pomoči in vzajemnega priznavanja. Brez harmonizacije kazenskega prava EU, katerega temelj je stališče glede ekskluzije dokazov, je pod vprašaj postavljen koncept vzajemnega priznavanja pravosodnih odločb. Malo verjetno je, da bi glede tega vprašanja obveljala stroga slovenska koncepcija
Found in: osebi
Keywords: ekskluzija dokazov, izločanje dokazov, dopustnost dokazov, doktrina sadežev zastrupljenega telesa, primerjalno pravo, kazensko pravo
Published: 03.04.2019; Views: 3778; Downloads: 337
Fulltext (1,81 MB) |
8. Pridobivanje telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in znotraj Evropske UnijeAnja Ilievski, 2019 Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na pridobivanje telekomunikacijskih podatkov od organov pregona in pravosodnih organov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji v kazenskih zadevah. Z razvojem tehnologije, elektronske komunikacije in spleta so se odprle številne možnosti za sodelovanje med milijoni ljudi po vsem svetu in poleg številnih pozitivnih dejavnikov prinesle tudi številne možnosti za kriminalna dejanja. Zaradi lažje dostopnosti do osebnih podatkov posameznikov je ogrožena zasebnost ljudi, zato je zelo pomembno, da se dostop do osebnih podatkov pravno uredi tako, da zasebnost ne bo ogrožena in da bo pravosodnim organom hkrati omogočeno, da bodo v primerih določenih kaznivih dejanj imeli možnost pridobitve določenih podatkov o posameznikih oziroma telekomunikacijskih podatkov, ne da bi pri tem kršili človekove pravice in prekomerno (nesorazmerno) posegali v zasebnost posameznikov. Gre za nevarnost nastanka "preventivne" države in vprašanje, v kolikšni meri pravila iz realnega sveta (npr. potreba po sodni avtorizaciji) veljajo tudi v digitalnem okolju. Namen diplomskega dela je analizirati trenutno ureditev pridobivanja telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in v okviru Evropske unije. Namen je prav tako kritično proučiti prihodnjo ureditev, predvsem predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov ter predlog stališča Republike Slovenije do tega predloga Uredbe.
Found in: osebi
Keywords: telekomunikacijski podatek, zasebnost, Evropska unija, elektronski podatki
Published: 03.09.2019; Views: 2081; Downloads: 153
Fulltext (424,53 KB) |
9. |
10. Trgovina s človeškimi organi, tkivi in krvjo v povezavi s pridobivanjem, darovanjem in presaditvijo človeških delov telesa, organov, tkiv in krviŠpela Šraj, 2019 Abstract: Trgovina s človeškimi organi tkivi in krvjo je kaznivo dejanje, ki do nedavnega ni imelo enotne definicije. Navedeno uredi konvencija CETS No. 216. V praksi se pojavlja trgovina z ljudmi z namenom odstranitve organov, trgovina z organi, tkivi in celicami in transplantacijski turizem. Dobavitelji organov so revni, ki prodajo svoj organ, medtem ko so kupci organov bogati (posamezniki in kriminalne združbe). V RS nismo odkrili nobenega primera trgovine z ljudmi z namenom odstranitve organov, se pa je pojavil poskus prodaje ledvice. Nacionalno zakonodajo obeh obravnavanih področij ocenjujemo kot pozitivno, saj pripomoreta k zmanjšanju navedenih kaznivih dejanj. S pomočjo Slovenija - transplanta in Eurotransplanta se stremi h kar največjemu izkoristku razpoložljivih organov. Ljudje samo omejen vir organov in tkiv, namenjenih presaditvam, zato moramo ta potencial kar najbolje izkoristiti. Navedeno lahko dosežemo z pasivno privolitvijo v darovanje, s čimer se izognemo pojavu neopredeljenih darovalcev. Naslednja rešitev je ksenotransplantacija, ki predstavlja presaditev organov, nečloveškega izvora v človeško telo. Navedena metoda odpira moralna, etična in pravna vprašanja, prinaša pa tudi nevarnost za pojav novih kaznivih dejanj, v zvezi z živalmi. Tretji možni vir organov so umetni in bioumetni organi, ki prinašajo manj etičnih in moralnih pomislekov. Obe metodi predstavljata dodaten vir organov, namenjenih zdravljenju ljudi, kar pomeni, da bi povečali število presaditev, ki bi imele odločilen vpliv tudi na drugo obravnavano področje. Ena sama dovoljena presaditev lahko pomeni en organ manj, prodan na črnem trgu.
Found in: osebi
Published: 12.11.2019; Views: 2032; Downloads: 197
Fulltext (1,03 MB) |
