Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Učinki direktiv, uredb in zakonskih aktov na področju varstva okolja in ekološka ozaveščenost posameznikov
Nina Strojinc, 2019

Opis: Odpadki že od nekdaj veljajo za glavni vir onesnaževanja. V vsakodnevnem življenju človek proizvede določeno količino odpadkov, ki pa se glede na potrebe posameznika neprestano viša. Količina odpadkov iz dneva v dan narašča, kar predstavlja globalni problem. V svoji diplomski nalogi sem se ukvarjala z okoljsko problematiko, s katero se srečujemo tako v Republiki Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Teoretični del obsega definicijo odpadne embalaže, odpadkov in načine ravnanja z njimi. Prav tako sem del diplomske naloge namenila plastični embalaži, s katero se v zadnjem času ozavešča tudi javnost. S pregledom direktiv in uredb na področju varstva okolja ter s pomočjo sekundarnih podatkov sem proučila stanje v Sloveniji in predstavila smer razvoja okolja. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anonimne ankete preverila stopnjo ekološke ozaveščenosti slovenskih posameznikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odpadki, odpadna embalaža, plastična embalaža, okolje, recikliranje, ekološka ozaveščenost, ravnanje z odpadki
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2847; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

12.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja
Klara Zupančič, 2019

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja. Učitelji čedalje pogosteje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri poučevanju, učenci pa pri učenju. Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenje učencev in učiteljev glede uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in izobraževalnem procesu. Med drugim me najbolj zanima, kako pogosto to vrsto tehnologije uporabljajo učenci in učitelji, kakšen vpliv ima po mnenju učencev in učiteljev ta vrsta tehnologije na učenje in poučevanje ter katero izmed informacijsko-komunikacijske tehnologije učenci in učitelji najpogosteje uporabljajo. Da bi si odgovorila na vsa vprašanja, bom izvedla lastno raziskavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, srednja šola, učenec, učitelj
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 4570; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

13.
Vpliv tehnologije na današnjo družbo
Denis Hribar, 2020

Opis: Življenje je v sodobnem času postalo zelo časovno preračunano, kar je privedlo do uvedbe tehnologij, ki naj bi človeku lajšale vsakdanja opravila. Zato se zastavlja vprašanje, ali imajo vsi, ki se srečujejo z novimi tehnologijami, pozitivne izkušnje, ker jim je tehnologija v pomoč in zadovoljstvo, ali pa se preprosto bojijo, da se navadijo in vključijo tehnologijo v svoje življenje. Skladno s tem je namen diplomske naloge predstaviti in proučiti dva pojava, in sicer tehnofilijo (strast in zadovoljstvo glede uporabe sodobnih tehnologij) ter tehnofobijo (strah do uporabe tehnologij nasploh) kot dveh možnih odzivov ljudi na uporabo sodobne tehnologije. Rezultati empirične raziskave med posamezniki so pokazali oba pojava. Mlajši rodovi, ki odraščajo s sodobno tehnologijo, bodo njo in njene posodobitve lažje in z veseljem sprejele kakor pa starejši, ki se težje prilagajajo hitremu razvoju tehnologije in njeni uporabnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: tehnofilija, tehnofobija, vpliv, družba, tehnologija
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 2158; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

14.
Izgradnja, vzdrževanje in optimiziranje napovednih modelov za namen diagnosticiranja zmanjševanja tveganj in lažjega odločanja
Luka Bojanec, 2020

Opis: Magistrska naloga govori o napovednih modelih in ugotavlja kako jih optimalno izdelati in uporabljati, ter kako z njimi sprejemati odločitve s čim manj tveganja. Predstavljamo praktične primere napovednih modelov iz različnih področij. V praktičnem delu se ukvarjamo z rakom dojk. S pomočjo prostodostopne podatkovne smo naredili 17 modelov, s katerimi želimo klasificirati bezgavke kot nerakave oziroma rakave. 8 modelov je narejenih na celotni in 9 na zmanjšani bazi podatkov. Najučinkovitejša modela sta bila narejena z metodo SVM. Ugotovili smo, da napovednega modela s 100 % natančnostjo ni mogoče izdelati, da se odgovorni za sprejemanje odločitev ne bodo vedno odločali na podlagi napovednega modela, čeprav jim bo le-ta na voljo, da sprejemanje odločitev na podlagi napovednih modelov prinaša manjša tveganja kot brez njih, da napovedni modeli brez vzdrževanja in posodabljanja ščasoma izgubljajo na napovedni natančnosti in so vedno manj uporabni, ter da so metode poglobljenega učenja po mnenju strokovnjakov pri gradnji napovednih modelov učinkovitejše od statističnih metod in metod strojnega učenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: napovedni model, metode strojnega učenja, podatkovno rudarjenje, sprejemanje odločitev, tveganja, uporabnost napovednih modelov, rak dojk
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 1610; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

15.
Asertivnost v vsakdanjem življenju
Anja Planina, 2015

Opis: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo. Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti, stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru. Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo. Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost, ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih. Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost. Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil. Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in manipulativni stil komuniciranja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

16.
Dolgotrajna oskrba starejših
Klaudija Kavšek, 2015

Opis: To, da se populacija danes stara je danes postalo že dejstvo. Projekcije kažejo, da bo v Sloveniji do leta 2060 več kot 14 % delež celotne populacije starejše od 80 let. Po celem svetu pa naj bi bilo do leta 2050 kar 16 % delež celotne populacije starejše od 65 let. Njihov povečan delež bo vodil k povečanju števila ljudi, ki bodo zaradi starosti ali bolezni oslabeli ali povsem izgubili samostojnost ter postali odvisni od pomoči druge osebe. Priča smo torej naraščanju potreb po dolgotrajni oskrbi, ki je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki potrebuje pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih zaradi nesreče, bolezni, upada kognitivnih sposobnosti, kroničnih bolezni ali pa visoke starosti, običajno skozi daljše časovno obdobje. Z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe pa se bo morala soočiti tudi Slovenija. Avtorica v diplomskem delu zato obravnava področje dolgotrajne oskrbe starejših. Zadala si je cilj, da opredeli ureditev formalne in neformalne oskrbe v Sloveniji in ugotovi kakšne vrste dolgotrajne oskrbe imajo starejši na voljo. V empiričnem delu naloge se avtorica omeji na pregled in analizo statističnih podatkov o dolgotrajni oskrbi starejših v Sloveniji, ki so precej pomembni za nadaljnji razvoj ureditve sistema dolgotrajne oskrbe pri nas.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, formalna oskrba, neformalna oskrba, starostniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 0

17.
Izkušnja študentov FIŠ z izobraževanjem na daljavo med epidemijo COVID-19
Simon Prosenik, 2021

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko izobraževanja na daljavo študentov Fakultete za informacijske študije v Novem mestu v času epidemije COVID-19. Pričujoče delo se začne z opredelitvijo glavnega raziskovalnega vprašanja in šestimi hipotezami. Teoretični del je sestavljen iz petih poglavij. V empiričnem delu opredelimo vrsto raziskave, opišemo merski instrument in vzorec raziskovanja ter predstavimo uporabljene metode obdelave in analize podatkov. Sledi poglavje v katerem so predstavljeni rezultati izvedenih analiz za iskanje odgovorov na raziskovalno vprašanje. Poglavje zajema še preverjanje hipotez, kjer smo potrdili oziroma ovrgli trditve posameznih hipotez ter podali odgovor na glavno raziskovalno vprašanje. Ugotovili smo, da so imeli študentje FIŠ z izobraževanjem na daljavo na splošno dobre izkušnje in da jim je izobraževanje na daljavo ljubše in manj stresno kot pa klasično izobraževanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 1638; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

18.
Razvoj anketiranja, značilnosti spletnega anketiranja in uporaba orodij za spletno anketiranje
Rok Župevc, 2021

Opis: V zadnjih letih se je uporaba orodij za spletno anketiranje zelo povečala, saj se že skoraj pri vsakem opravilu lahko uporabi anketa, ki nam na koncu pove neke želene rezultate. Zato sem si zadal cilj, da predstavim razvoj anketiranja, njegove značilnosti ter uporabo spletnih orodij. V tej diplomski nalogi predstavimo razvoj anketiranja in njegovih značilnosti ter primerjamo dve izmed najbolj uporabljenih spletnih orodij glede na to, kaj nam ponujajo funkcionalnosti v brezplačni obliki in funkcionalnosti plačljive oblike, kjer ugotavljamo ali nam plačljivi paketi v okviru orodij za spletno anketiranje pomenijo dodano vrednost za uporabnike. Prav tako tudi preverjamo, ali je slovensko orodje za anketiranje 1KA primerljivo z najpogosteje uporabljenim tujim orodjem za spletno anketiranje SurveyMonkey.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spletna orodja, orodje za anketiranje, 1KA, SurveyMonkey
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 1190; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (769,40 KB)

19.
Podnebne spremembe in poljedelstvo v Sloveniji
Blaž Ivanušič, 2021

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti podnebne spremembe na območju Slovenije in prepoznati ter razumeti vzroke za njihov nastanek in njihovo povezavo s poljedelstvom. V ospredju diplomskega dela so različni vremenski kazalniki in njihov vpliv na kmetijske kultivarje. Empirični del vključuje izračune vremenskih parametrov med dvema obdobjema in analizo rezultatov glede na izbrano geografsko oz. podnebno enoto. Prav tako vsebuje analizo izračunov o donosih kulturnih rastlin in porabi gnojil v določenem časovnem obdobju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: podnebne spremembe, temperatura, globalno segrevanje, poljedelstvo in podnebje, poljedelske rastline
Objavljeno: 06.12.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

20.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v prvem triletju osnovne šole
Maja Dragan, 2021

Opis: V sodobnem načinu življenja je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) nekaj čisto običajnega. Spremlja nas na vsakem koraku. Postala je del vsakdanjega učnega procesa, zato je pomembno, da učenci že v prvem triletju osnovne šole spoznajo IKT in se jo naučijo uporabljati. V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila IKT (vrste, uporabo v prvem triletju osnovne šole in izobraževanju, pozitivne in negativne učinke uporabe). V nadaljevanju sem s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in učitelje skušala raziskati, kdaj, pri katerih predmetih in katero IKT uporabljajo učitelji za poučevanje v prvem triletju osnovne šole, ter analizirati omejitve uporabe le-te s strani učiteljev in staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da starši in učitelji uporabljajo IKT vsak dan. Za delo so dobro strokovno usposobljeni, vendar potrebujejo dodatna izobraževanja. Starši in učitelji menijo, da so potrebne omejitve, vendar jih učenci le delno upoštevajo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, prvo triletje osnovne šole, učenci, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1210; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh