1. Legalizacija nedovoljene gradnjeMetka Trofenik, 2018 Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3435; Prenosov: 271
 Celotno besedilo (755,16 KB) |
2. |
3. Analiza potrebnih zakonodajnih sprememb glede nadzora gospodarskih javnih službRoman Viršek, 2022 Opis: Koriščenje uslug izvajanja gospodarskih javnih služb je dandanes del vsakdana vsakega posameznika, četudi tega pogosto niti ne opazimo in jih dojemamo kot samoumevne. Država in lokalne skupnosti jim namenjajo znaten del svojih proračunov, zato kvaliteta, ekonomičnost in upoštevanje zakonskih podlag pri njihovem izvrševanju zagotovo niso nepomembni. Osnova za dosledno in korektno izvedbo vsakršnih storitev je ustrezen in sistematičen nadzor, kar obravnava pričujoče magistrsko delo. Tematike nadzora se najprej loteva splošno, ga nato aplicira na področje gospodarskih javnih služb ter obravnava področno zakonodajo, glede na možne oblike njihovega izvajanja. V nadaljevanju analizira številne primere izvedenih nadzorov različnih pristojnih institucij ter jih z metodo sinteze združi v predloge za izboljšanje zakonskih podlag, kar je ključni cilj magistrskega dela. Analize zelo nazorno kažejo, da nadzor obravnavanega področja ni zadovoljivo urejen in da ima že dlje časa načrtovana prenova Zakona o gospodarskih javnih službah pri možnostih za izboljšanje nadzora še precej prostora. Enako velja tudi za podrejene podzakonske akte. Študije primerov dajo sklepati, da so določene oblike nadzorov pogosto izvedene pomanjkljivo, zato se postavlja logično vprašanje, kdo bo nadzoroval delo nadzornikov in kakšne so njihove odgovornosti za slabo opravljeno delo. Na podlagi ugotovitev podani predlogi in smernice v zaključku magistrskega dela lahko tvorno prispevajo k izboljšavam zakonodaje ter tudi samem izvajanju nadzorov področja gospodarskih javnih služb. Na ta način bi lahko privarčevali znaten del finančnih sredstev, hkrati pa bi storitve izboljšali in jih približali uporabniku, kar je, oziroma bi vsaj moral biti, ključen cilj prav vsake javne storitve.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gospodarske javne službe, nadzor, lokalne skupnosti, računsko sodišče, Zakon o gospodarskih javnih službah, koncesija, režijski obrat, javno podjetje
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 61
Celotno besedilo (922,27 KB) |
4. Razpolaganje z nepremičninami na ravni občinŠpela Cerar, 2022 Opis: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Oddajanje nepremičnin v Ljubljani preko sistemov Airbnb in Booking.comAndreja Debevec Lambergar, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava oddajo nepremičnin v Ljubljani pred in med epidemijo covida-19 z vidika, ali se lastniki nepremičnin v Ljubljani raje odločajo za oddajo nepremičnine v kratkoročni najem (turistični namen, preko sistemov Airbnb in Booking.com) ali za oddajanje nastanitev v dolgoročni najem. Magistrsko delo prikazuje postopke, ki jih morajo lastniki nepremičnine upoštevati, da ob oddajanju svoje nepremičnine delujejo v skladu z zakonom, ter prednosti kratkoročnega oddajanja nepremičnin v primerjavi z dolgoročnim oddajanjem nepremičnin. Magistrsko delo se v glavni meri osredotoča na kratkoročno oddajanje z upoštevanjem dejstva, da je epidemija covida-19 spremenila razmere na trgu turističnih ponudnikov ter storitev. Vzpon kratkoročnega oddajanja v zadnjih desetih letih se je v času epidemije drastično spremenil, še posebej v Ljubljani, kjer izdaja turističnih bonov Vlade Republike Slovenije ni omilila padca nočitev. Razmerja med kratkoročnim in dolgoročnim oddajanjem pred epidemijo covida-19 v času epidemije so v magistrskem delu preverjena preko raziskovalnih vprašanj. Covid-19 je imel močan vpliv na turizem v Sloveniji, epidemija je najbolj prizadela ravno turistični sektor. Najmočnejši vpliv je bil ravno v Ljubljani. Turizem je doživel upad z zaprtjem mej. Statistični podatki o kratkoročnem oddajanju tako za leto 2020 kot za 2021 kažejo stalno upadanje števila ponudnikov oddajanja kot nočitev tujih in domačih turistov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: turist, turizem, oddaja nepremičnine za krajše časovno obdobje, oddaja nepremičnine za daljši čas, vpliv epidemije covida-19 na ponudbo nepremičnin na trgu
Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (9,50 MB) |
