Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga čustvene inteligence pri motivaciji zaposlenih v izbranem podjetju
Kaja Finec, 2025, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu ljudje preživimo večino dneva na delovnem mestu, zato je za naše počutje ključno, da smo tam ustrezno obravnavani in motivirani. Tudi delodajalci si želijo visoko motiviranih zaposlenih. Pomembno vlogo pri tem ima čustvena inteligenca, ki poleg umskih sposobnosti pomembno vpliva na delovni proces vseh zaposlenih, zlasti vodij. Uspešni vodje z uporabo čustvene inteligence izboljšujejo delovno okolje, spodbujajo zadovoljstvo in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter ustvarjajo odnose, ki temeljijo na zaupanju in pripadnosti. V okviru raziskave smo v podjetju Prigo preučevali povezavo med čustveno inteligenco in motivacijo zaposlenih. Ugotovili smo, da večina prepoznava pojem čustvena inteligenca, da so bolj motivirani tisti z višjo čustveno inteligenco in da obstaja povezava med motivacijo zaposlenih ter oceno čustvene inteligence njihovih adrejenih. Višja kot je bila ta ocena, višja je bila tudi motivacija zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo oblikovali smernice za dolgoročno uspešno delovanje podjetja in večje zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: čustvena inteligenca, motivacija zaposlenih, vodenje, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2025; Ogledov: 975; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (988,15 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVE
Laura Fink, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave. Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu. Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1903; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh