1. Načelo enakosti in pravno varstvo materinstvaKatja Delost, 2017 Opis: Urejanje področja varstva starševstva in materinstva je družbeno določen proces, ki sledi družbenim spremembam ter novim družbenim razmerjem in vrednotam, hkrati pa lahko družbeno stvarnost pomembno sooblikuje. Osrednje mesto pri urejanju in reformah omenjenega področja zavzema skozi čas spreminjajoča se vloga ženske - matere v družbenih razmerjih, posledično pa tudi nova vloga očeta, vzpostavljanje novih odnosov znotraj družine in v razmerju družine do družbene skupnosti. Tako se na področju starševstva vedno znova pojavlja tudi potreba po drugačnem urejanju pravic obeh staršev. Starševstvu in materinstvu je namenjena mednarodna in nacionalna zaščita, ki se razteza na široko področje pravnega urejanja in je usmerjena k izenačevanju možnosti depriviligirane skupine in s tem udejanjanju načela enakosti med spoloma ter med družinami z otroki in brez njih, zagotavljanju (bolj) enakovrednih možnosti za uveljavitev posameznikov na vseh družbenih področjih pa tudi varovanju splošnih družbenih interesov. Z ustrezno zakonodajo in ukrepi družinske politike se tako zagotavljajo formalne možnosti, ki zopet povratno vplivajo na dejansko stanje in nastajanje novih razmerij v družbi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: materinstvo, socialna varnost, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2350; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. Vloga uredbe GDPR (EU) 2016/679 pri varstvu osebnih podatkov v delovnem razmerjuSimona Čeh Savski, 2018 Opis: Nova evropska uredba GDPR (EU) 2016/679 je z letošnjim letom uvedla nekaj ključnih novosti na področju varovanja osebnih podatkov, na katere morajo biti delodajalci pri upravljanju z osebnimi podatki svojih zaposlenih posebej pozorni. V slovenskem pravnem reduje bilo to področje do zdaj urejeno področno v več zakonih. Sprejet je bil predlog novega ZVOP-2, vendar sam zakon še ni bil sprejet, zato se z začetkom veljavnosti Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov ta v primerih kolizije uporablja neposredno. Splošna načela upravljanja z osebnimi podatki zaposlenih tudi z novo uredbo ostajajo enaka, dodano je načelo odgovornosti, na podlagi katerega na delodajalcu leži dokazno breme v zvezi z varstvom osebnih podatkov zaposlenih. Splošna uredba EU je z določenimi ukrepi, na primer uvedbo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, predhodnega posvetovanja z nadzornim organom, oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in obvestila o kršitvi varstva osebnih podatkov, še dodatno okrepila sistem varovanja osebnih podatkov zaposlenih.V diplomski nalogi na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in strokovne literature analiziram slovensko pravno ureditev področja varovanja osebnih podatkov zaposlenih in novo evropsko uredbo na tem področju. Ugotavljam, da se ureditev bistveno ne spreminja. Uvaja pa nova uredba dodatna varovala, ki bodo pozitivno vplivala na sprejemanje še boljših varnostnih odločitev delodajalcev in posledično zmanjšala kršitve na tem področju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 2748; Prenosov: 235
Celotno besedilo (565,91 KB) |
3. Ureditev starostnih pokojnin v Evropski unijiIra Osojnik, 2017 Opis: Magistrska naloga vsebuje pregled področja starostnih pokojnin v državah članicah Evropske unije. Osredotoča se na zakonsko ureditev starostnega pogoja, dobe plačanih pokojninskih prispevkov in druge pogoje, ki omogočajo prejemanje polne starostne pokojnine tistim, ki so te omejitve izpolnili. Naloga povzema tudi reforme, ki so jih države članice v zadnjem obdobju implementirale v socialno zakonodajo, ki pokriva starostne pokojnine, ter ključen razlog za reformiranje tega področja, ki je negativna demografska slika prebivalstva Evropske unije.Začetni del naloge opisuje razvoj socialnega varstva v Evropi s poudarkom na pokojninah. V tem sklopu je opisana delitev evropske socialne varnosti na tri različne sisteme, ki imajo danes velik vpliv na financiranje starostnih pokojnin. Evropska unija kot skupnost večine evropskih držav se s pogostimi ukrepi in vzvodi intenzivno trudi ohraniti socialne standarde, ki jih najrazvitejše članice v skupnosti danes dosegajo.Osrednji del naloge vsebuje pregled trenutne zakonske ureditve držav članic Evropske unije in Slovenije na področju starostnih pokojnin. Predstavljene so tudi reforme tega področja, ki jih posamezne članice že izvajajo in reforme,ki so v nekaterih državah še napovedane. Zadnji sklop naloge povzema učinkovite reforme in s tem rešitve na področju starostnih pokojnin, ki so jih izvedle druge države članice EU ter primere kako bi lahko Slovenija izkušnje drugih članic na področju reformiranja starostnih pokojnin implementirala v prihajajočo pokojninsko reformo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, socialna varnost, pokojninski sistemi, starostne pokojnine, reforme, demografija
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 2484; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Analiza sodne prakse transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas po noveli ZDR-1Ines Filipšek, 2018 Opis: V slovenski praksi je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas globoko ukoreninjeno. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) poskuša omejiti uporabo pogodb za določen čas z naštevanjem taksativno določenih razlogov, v katerih je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas dopustna. Delodajalci morajo pri sklepanju paziti tudi na časovno omejitev, ki jo zakon določa za te pogodbe. Zakonodajalec poskuša destimulirati delodajalce za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z določitvijo odpravnine, ki pripada delavcu ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru kršitve zakonskih določil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride na podlagi zakona avtomatično do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je za delodajalca civilna sankcija. ZDR-1 je uvedel nekaj novosti, katerih namen in cilj sta bolj učinkovito omejevanje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in preprečevanje zlorabe. Skozi pregled sodne prakse nepravilnosti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledične transformacije v pogodbo za nedoločen čas se skuša ugotoviti, kako določbe zakona učinkujejo v praksi in kako sledijo namenu in ciljem najpomembnejših sprememb.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 2565; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni časToni Krušnik, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2921; Prenosov: 193
Celotno besedilo (391,37 KB) |
6. Prekarno delo in pravica do stavkeAlma Mevc, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava prekarnodeloin pravicedo stavke. Namendiplomske naloge je ugotoviti, kakšne somožnostiuresničevanja pravice do stavke prekarnih delavcev.V zadnjih nekaj letih, predvsem po gospodarski krizi leta 2008, je številozaposlenih za nedoločen čas močno upadlo, na trgu dela pa so se množično začelepojavljati atipične oblike dela, kot so:zaposlitve za določen čas, zaposlitve s krajšim delovnim časom in agencijsko delo, razširilo pa se je tudi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava. Vsem navedenim oblikam dela oz. zaposlitev je skupno, da imajo določene elemente prekarnosti, s katerimi se seznanimo skozi samo diplomsko delo. Skozi diplomsko nalogo nas vodi raziskovalno vprašanje, kako je v Republiki Sloveniji urejena možnost uresničevanja pravice do stavke prekarnih delavcev. Raziskovalno vprašanje najprej razčlenimo, nato pa skozi posamezna poglavja, predvsem s pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode,poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje.Položaj prekarnih delavcev urejajo različni zakoni.Možnost uresničevanja pravice do stavke določajo že nekateri mednarodni in evropski akti, Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa jo opredeljuje Zakon o stavki, ki izhaja še iz Socialistične federativne republike Jugoslavije.Stavka je velikokrat edino sredstvo za zavarovanje pravic in interesov delavcev. Kljub temu, da je položaj prekarnih delavcev zakonsko urejen in da si država prizadeva zaščititi pravni položaj vseh delavcev, slovenska zakonodaja dopušča, da je za določene kategorije delavcev možnost uresničevanja pravice do stavke omejena.Zaradi pomanjkljive zakonske ureditve na območju Slovenije, so nekateri prekarni delavci prikrajšani do uporabe instituta stavke.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 1967; Prenosov: 175
Celotno besedilo (852,32 KB) |
