81. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - dileme in sodna praksaGregor Režek, 2018 Opis: Temeljni cilj storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih družb, ki izvršujejo kazniva dejanja, ki generirajo protipravno premoženjsko korist, je, da pridobljeno premoženje zadržijo in "uživajo". V mnogih državah, tudi v Republiki Sloveniji, so aktivnosti organov pregona poleg odvzema prostosti in obsodilnih sodb že dolgo usmerjene v iskanje, začasni zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Odvzem premoženja so urejali različni zakoni, leta 2010 pa so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije v obravnavo vložili Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora(v nadaljevanju ZOPNI). Zakon je v naš pravni red vnesel veliko novosti (odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki poteka po pravilih civilnega postopka, institut obrnjenega dokaznega bremena), zato je bilo že ob sprejemu v strokovni javnosti izpostavljenih več dilem. Na začetku uporabe ZOPNI oziroma v fazi obravnave nekaterih odmevnih zadev, ki so organiziranim kriminalnim skupinam prinesle ogromno protipravno premoženjsko korist, je bilo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sproženih več postopkov za presojo ustavnosti posameznih členov in tudi zakona kot celote.Ti postopki so bili razlog za prekinitev več pravdnih postopkov odločanja o tožbah za odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato so bili do sedaj pravnomočno zaključeni le trije postopki.Magistrsko delo je sestavljeno iz več sklopov. V posameznih sklopih opišem druge zakone, ki vsebujejo določila v zvezi s premoženjem, pridobljenim na nezakonit način, ZOPNI, dileme ob njegovem sprejemanju, podobne predpise treh evropskih držav, odločbe ustavnega sodišča in do sedaj pravnomočno zaključene postopke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: premoženjska korist, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sodna praksa
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3485; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
82. |
83. |
84. |
85. |
86. Pogajanja : učinkovitost taktike dober - slab dečko v nepremičninskem sektorjuGregor Koritnik, 2018 Opis: V magistrskem delu je izpostavljena pomembnost poznavanja pogajalskega procesa, strategij, slogov in taktik za dosego uspešnih izidov pogajanj. Izpostavljene so pogoste napake pogajalcev in podana navodila za uspešno reševanje le-teh. Z analizami primerov so natančneje opisane prednosti uporabe taktike dober – slab dečko. Anketa in poglobljeni intervjuji natančneje prikazujejo navade slovenskih pogajalcev in opozarjajo na pomembne vrzeli v slovenskem prostoru.
Pogajanja so prisotna na vseh področjih življenja in potekajo med ljudmi, ki imajo različne vrednote, mišljenje in poglede. So nepredvidljivi in lahko prihajajo iz različnih okolij. Dnevno se srečujemo s pogajanji, da bi razrešili konflikte in dosegli realne rešitve. Ugotavljam, da spretnost pogajanja v poslovnem svetu vpliva na dosego ciljev na vseh drugih področjih, pri čemer pogajalske taktike predstavljajo orodje za dosego ciljev. Taktika dober – slab dečko je ena najuspešnejših, posebej kadar je v rabi z drugimi taktikami. Analize primerov kažejo, da je omenjena taktika zlahka prepoznavna; množično se je poslužujejo pogajalci iz nepremičninskega sektorja, saj znotraj nje uspešno izmenjujejo vloge. Anketirani jo označujejo kot težko, sam pa vidim težavo v pridobivanju vedno novih znanj s tega področja. Anketirani pogosto ne ločijo med strategijami, slogi, koncepti in taktikami in se ne zavedajo pomembnosti BATNE (dobre alternative). Po vzoru iz tujine bi morali pogajalci nenehno obiskovati treninge efektivne komunikacije, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje dobrih odnosov in pridobivanja »občutka za ljudi«. Poznavanje procesov managementa bi prav tako sodilo v ta okvir. Raziskava opozori na nujnost organiziranja strokovnih izobraževanj na to temo v slovenskem prostoru.
Pogajanja niso tekmovanja, temveč prizadevanja obeh strank, da dosežeta dogovor. Z lastnimi ugotovitvami lahko potrdim dejstvo, da je uporaba različnih strategij in taktik povsem moralna, in sicer do te mere, ko komunikacija med partnerjema spoštuje vse zahteve poslovnega bontona. Ob sočasnem upoštevanju načela win – win, ki ga zagovarjajo prav vsi izurjeni pogajalci, je nemogoče, da bi kakršne koli prijeme lahko označili kot nemoralne in neetične.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pogajanja, pogajalec, poslovni bonton, komuniciranje, pogajalske strategije in taktike, taktika dober – slab dečko, morala, etika
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 3888; Prenosov: 251
Celotno besedilo (2,00 MB) |
87. |
88. |
89. |
90. |
