Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
21.
22.
Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje
Karmen Tertei, 2017

Abstract: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Found in: osebi
Keywords: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2215; Downloads: 181
.pdf Fulltext (1,92 MB)

23.
Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist
Dušanka Dijak, 2017

Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Found in: osebi
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4954; Downloads: 317
.pdf Fulltext (1,67 MB)

24.
25.
26.
Občutek varnosti stanovalcev v bivalnem okolju
Anja Bučinel Drnovšček, 2018

Abstract: Smo v času, ko sta varnost in občutek varnosti pomemben dejavnik tako vsakega posameznika kot tudi družbe v celoti. Ni dneva, da ne bi zasledili podatka o vlomih, ropih, terorizmu, kriminalu in drugih ogrožanjih ljudstva, tako doma kot v tujini. Počasi se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da sta posameznik in družba nenehno izpostavljena virom grožnje.Obstajajo številni dejavniki, ki prispevajo k varnosti države in s tem povezani varnosti državljanov. V zadnjem času se varnostna situacija v Sloveniji pretežno povezuje z gospodarskimi dejavniki; takrat je varnost bolj razumljena kot preživetje glede na omejena finančna sredstva. Zanima nas, kako demografski dejavniki, kot so spol, zakonski status in vrsta poravnave, vplivajo na dojemanje varnostne grožnje v Sloveniji. Ciljna skupina so ljudje, ki živijo blizu meje, v mestih Nova Gorica (Slovenija) in Gorica(Italija). Radi bi vedeli, kako občutek varnosti vpliva na njihovo odločitev o nakupu nepremičnin in koliko ljudje zaupajo vladi. Rezultati kažejo, da varnost postaja naloga posameznika. Nezanesljivost kakršnekoli vrste je vir strahu in skrbi, ki lahko negativno vpliva na splošno kakovost življenja. To pomeni negotovost glede prihodnosti, ki bi lahko negativno vplivala na potencialnega kupca nepremičnin. Gospodarska kriza je pokazala, kako pomembna je gospodarska varnost za kakovost življenja Evropejcev, saj lahko občutek ranljivosti drastično zmanjša občutek osebne svobode.
Found in: osebi
Published: 19.09.2018; Views: 2261; Downloads: 168
.pdf Fulltext (1,17 MB)

27.
Najgospodarnejša raba prostora - pomen analize pri vrednotenju pravic na nepremičnini
Jasmina Sanković, 2017

Abstract: Analiza najgospodarnejše uporabe prostora je ena izmed zahtevnejših in natančnih metod vezanih na ocenjevanje vrednosti nepremičnin. Temelji na zakonsko dopustnih normativih in prostorskih planih, fizični dopustnosti, finančni upravičenosti ter socialni sprejemljivosti.Predmet magistrske naloge je tako analiza najgospodarnejše uporabe prostora in v okviru tega predstavitev postopka ocenjevanja vrednosti nepremičnin. V nalogi je prikazana povezava s prostorskim planiranjem in prostorskimi akti ter zakonodaja, ki se navezuje na to področje. Podana so teoretična izhodišča analize najgospodarnejše uporabe, na izbranem zemljišču pa je prikazana praktična uporaba analize. Cilj naloge je bil raziskati in predstaviti pomen takšnih analiz, kar smo predstavili v teoretičnem delu, v empiričnem delu pa potrdili ali ovrgli tako postavljene hipoteze. V okviru zadnjega dela magistrske naloge smo analizirali rezultate opravljene ankete med veščaki, torej med sodnimi cenilci nepremičnin ter pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nepremičnin. Rezultate smo smiselno interpretirali. Ključne ugotovitve raziskave lahko strnemo v definiciji, da je analiza najgospodarnejše uporabe prostora v cenilnih poročilih obvezen in nujno potreben element, da nanjo vpliva trg in temelji na sodobnih tržnih pristopih. Informacijske podlage potrebne za analizo najgospodarnejše uporabe so primerno dostopne, vendar Slovenska zakonodajna regulativa ne podaja dovolj jasnih smernic o vsebini potrebnih analiz v cenilnih poročilih. Analiza najgospodarnejše uporabe se največkrat opravi v primeru, ko gre za prazno zemljišče, v kolikor je to izboljšano, pa ko gre za industrijski ali poslovni objekt.
Found in: osebi
Published: 26.09.2018; Views: 1965; Downloads: 163
.pdf Fulltext (4,99 MB)

28.
Socialna država in njen odnos glede reševanja nepremičninskega problema pri mlajši generaciji
Marija Sever, 2016

Abstract: Delo Socialna država in njen odnos glede reševanja nepremičninskega problema pri mlajši generaciji predstavlja,kakšna je situacija mladih danes na stanovanjskem področju, kako se soočajo s stanovanjsko problematiko ter kaj jim država pri tem zagotavlja in nudi. Delo je sestavljeno iz posameznih poglavij, v katerih so predstavljeni pravica do stanovanja posameznikov, kakšna je stanovanjska situacija mladih in kakšne težave imajo z dostopnostjo do stanovanj oz.nepremičnin. Predstavljeni so tudi kakovost življenja posameznikov mladostnikov, pomen, ki ga imajo zanje brezdomstvo, socialna in najemna stanovanja, s kakšnimi stanovanjskimi stiskami se srečujejo ter kakšna je pri tem vloga države in zakonodaje s področja nepremičninskega trga. Na koncu so podani rezultati raziskave (ankete), ki je bila izdelana z namenom, da razišče, kakšno je stanovanjsko stanje pri mladih in kako jim je država pri tem v pomoč.
Found in: osebi
Published: 26.09.2018; Views: 2268; Downloads: 129
.pdf Fulltext (1,38 MB)

29.
30.
Vpliv osebne in funkcionalne skladnosti na nakup nepremičnin v Sloveniji
Nataša Fabris, 2018

Abstract: Doktorska disertacija se nanaša na vpliv osebne skladnosti in funkcionalne skladnosti na prednostne izbire in nakupne izbire nepremičnine. Funkcionalna skladnost pomeni, da večja, kot je skladnost med zaznanimi uporabniškimi lastnostmi stanovanja (v povezavi s stanovanjskimi prostori, namenjenimi za spanje, dnevno bivanje, prehranjevanje in vzdrževanje, stroški za nakup in vzdrževanje stanovanja) in kupčevimi želenimi lastnostmi stanovanja, večja je verjetnost, da bo kupec motiviran za nakup dotičnega stanovanja. Raziskovalci so z empiričnimi raziskavami ugotovili, da poleg same funkcionalne skladnosti vpliva na prednostne lastnosti in izbiranje nepremičnine tudi osebna skladnost oziroma samokongruenca. Samokongruenca je definirana kot stopnja skladnosti med videzom proizvoda in kupčevo osebnostjo. Pri tem gre za simbolični pomen, ki ga ima izdelek. Samokongruenca vpliva na izbor proizvoda v pozitivnem smislu, in sicer večja, kot je skladnost samokongruence z videzom oziroma podobo proizvoda, bolj je kupec nagnjen k nakupu tega izdelka. Samokongruenca ima več dimenzij. Obstajajo vsaj tri zasnove samokongruence, ki razlagajo in napovedujejo obnašanje potrošnika. To so aktualna samopodoba, idealna samopodoba ter socialna samopodoba (Sirgy, 1982, str. 288; Sirgy, 1985, str. 50). Sirgy vpelje tudi četrto zasnovo, in sicer idealno socialno-samopodobo (Sirgy, 1990, str. 20). Z našo empirično raziskavo smo skušali ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med funkcionalno skladnostjo in osebno skladnostjo pri potencialnih kupcih v Sloveniji. Ugotovili smo, da potencialni kupci izražajo statistično pomembne razlike med osebno in funkcionalno skladnostjo. Poleg tega smo ugotovili, da je izmed treh pojavnih oblik samokongruence (aktualna, idealna in socialna samokongruenca) v Sloveniji najpomembnejša idealna samokongruenca. V doktorski disertaciji smo preučevali tudi vpliv neresničnega in zavajajočega oglaševanja lastnosti nepremičnine v procesu izbire in nakupa le te in ugotovili, da ima neresnično oziroma zavajajoče oglaševanje bistven vpliv na osebno in funkcionalno skladnost.
Found in: osebi
Keywords: nakup nepremičnin, funkcionalna skladnost, samokongruenca, vedenje potrošnika, oglaševanje, nepremičnine
Published: 12.03.2019; Views: 1996; Downloads: 138
.pdf Fulltext (3,00 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top