Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Mediacija se uveljavlja kot pomembna metoda alternativnega reševanja sporov. V postopku sodelujejo udeleženci in mediator oziroma več mediatorjev, kadar je govora o komediaciji. Postopek mediacije poteka v določenem okolju, ki bolj ali manj vpliva na samo učinkovitost postopka. K zunanjemu okolju postopka mediacije lahko prištevamo pravno okolje, institucije, ki opravljajo mediacijo, prevladujočo kulturo v družbi in naravo spora. V notranje okolje mediacije lahko uvrstimo mediatorja in udeležence, ki želijo med postopkom poiskati ugodno rešitev spora. Mediator mora med procesom sprejemati odločitve glede samega poteka postopka, te pa morajo biti tudi etično sprejemljive. Mediator usmerja proces, ter omogoča napredovanje postopka tudi z uporabo raznovrstnih mediacijskih tehnik, ki so odvisne od vrste mediacije, ki jo mediator uporablja. Udeleženci postopka vstopajo v sam proces z raznovrstnimi interesi, prav tako tudi s čustvi. Prepoznavanje interesov pri posameznih udeležencih, predpisanih in pripisanih interesov je pomembno, saj lahko vpliva na potek postopka. Obvladovanje postopka mediacije je kompleksna dejavnost, ki zahteva poznavanje vplivov iz zunanjega okolja, prav tako tudi mediatorjevo sposobnost, znanje in izkušnje, da v kritičnih situacijah uporabi primerne ukrepe in mediacijske tehnike, s katerimi omogoči udeležencem, da uspešno poiščejo možne rešitve spora. Konec postopka mediacije lahko predstavlja dosežen dogovor o načinu rešitve spora, lahko pa se postopek konča tudi brez dogovora. Uspešnost postopka mediacije ni odvisna zgolj od dejstva, ali je bil dosežen dogovor ali ne. Uspešnost mediacije lahko povezujemo s poštenostjo, z nevtralnostjo, učinkovitostjo in doseženimi učinki postopka.
Found in: osebi
Published: 12.11.2019; Views: 2048; Downloads: 131
Fulltext (725,55 KB)

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Found in: osebi
Keywords: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Published: 13.01.2022; Views: 1497; Downloads: 116
Fulltext (823,75 KB)