31. |
32. Častni konzuli Republike Slovenije v Republiki Turčiji - študija primeraBlaž Sironič, 2019 Opis: Slovenija in Turčija sta diplomatske odnose vzpostavili avgusta 1992, potem ko je Turčija februarja istega leta priznala Slovenijo kot suvereno in neodvisno državo, slovensko veleposlaništvo pa v Ankari deluje od septembra 1996. Državi sta leta 2011 sklenili memorandum o slovensko-turškem strateškem partnerstvu, s katerim priznavata, da odnosi med njima temeljijo na trdnem zavezništvu, prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Čeprav se blagovna menjava med državama v zadnjih letih povečuje, bilateralni gospodarski odnosi še niso razvili polnega potenciala. Turško gospodarstvo je med največjimi na svetu. Gre za velik in mogočen trg, zato je brez lokalne pomoči vstop nanj veliko težji. Pri krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama imajo pomembno vlogo častni konzuli, ki so v zadnjih desetletjih postali nepogrešljiv del diplomatsko-konzularne dejavnosti, njeno nujno dopolnilo, še posebej v majhnih državah. Svojo funkcijo opravljajo brezplačno, zato so priročna in stroškovno učinkovita rešitev za krepitev diplomatsko-konzularne mreže. Častni konzuli so namreč za gospodarstvenike pomembna vez pri sklepanju poslov z lokalnimi poslovneži v Turčiji, saj poznajo lokalne navade in razmere ter imajo dobro razvito mrežo poslovnih povezav. Slovenija je v Turčiji vzpostavila močno mrežo častnih konzulov, ki jo sestavlja devet častnih konzulov, razporejenih po celotni državi, ki zastopajo interese slovenskega gospodarstva in slovenskim podjetjem odpirajo vrata na turški trg. Za slovenska podjetja je ključno, da izkoristijo pomoč častnih konzulov pri vstopu na turški trg, zato je zavedanje slovenskih podjetij o pomembnosti te funkcije ključnega pomena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 1892; Prenosov: 278
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
33. Nastanek diplomacije slovenske države - analiza spominov izbranih politikov in diplomatovMateja Setnikar, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine, to je nastanek samostojne in neodvisne države ter njene diplomacije. Vzporedno z nastankom samostojne države je bilo potrebno na novo oblikovati tudi slovensko diplomacijo, ki je pred tem delovala v okviru jugoslovanske. Kljub temu, da je bil diplomatski aparat Slovenije majhen in se je poleg tega ukvarjal s kadrovskimi, tehničnimi in finančnimi težavami, je uspel v šestih mesecih prepričati mednarodno javnost, da si Slovenija zasluži mednarodno priznanje. Slovenska diplomacija je že pred osamosvojitvijo načrtno izvajala diplomatske aktivnosti, s katerimi je iskala podporo v sosednjih državah in tudi širše. Po osamosvojitvi pa jo je čakala najtežja naloga - borba za mednarodno priznanje. Na tej poti so bili slovenski diplomati poleg svojih spretnosti odvisni od podpore tujih politikov in diplomatov, tistih, ki so odločali o tem, ali Sloveniji pravico do samoodločbe priznati ali ne. Skozi spomine tujih politikov in diplomatov, ki so po našem mnenju ključno oblikovali proces osamosvajanja Slovenije, smo predstavili njihov vpliv na nastajanje nove, mednarodno priznane države ter razloge za njihovo odločitev, da so na koncu soglasno priznali Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2384; Prenosov: 240
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
34. Mednarodno sodelovanje v šolstvu - program ComeniusDamjana Marn, 2015 Opis: Večletno mednarodno sodelovanje šol v programih Evropske skupnosti je te prineslo določene spremembe in učinke na sodelujoče posameznike ter celotne vključene organizacije. Na področju mednarodnega sodelovanja v podporo razvoju nacionalnega šolstva je posebna skrb usmerjena v komplementarnost mednarodnega sodelovanja s cilji sodelovanja v izobraževalnih aktivnostih Evropske unije. To konkretno pomeni, da skuša nacionalne prioritete ter politične usmeritve EU (Lizbonska strategija, proces Izobraževanje in usposabljanje 2010, Kopenhagenski proces) podpreti z vsebinskimi in strokovnimi projekti ostalih dvostranskih, regionalnih ter večstranskih povezav. V zadnjem času gre predvsem za prizadevanje, da bi slovenski šolski sistem sprejel filozofijo komparativnega pogleda na vse ključne mednarodne cilje, premike in procese na področju izobraževanja, ki bi bili podprti s primerljivimi metodološkimi pristopi v statistiki, analitiki ter raziskovanju. V nalogi je obravnavano področje mednarodnega sodelovanja, s poudarkom na področju izobraževanja. Podane so informacije o mednarodnih izmenjavah med osnovnimi šolami in jasno je, da takšne izmenjave obstajajo. Vsebina dela na začetku seznanja z mednarodnim sodelovanjem nasploh, nato pa z zgodovino, razvojem in z današnjim stanjem mednarodnega sodelovanja ter izmenjav na področju šolstva. Podrobno je obdelan evropski program Comenius, ki je del programa Vseživljenjsko učenje, kot edini program, ki ga financira Evropska unija in omogoča mednarodno sodelovanje tudi med osnovnimi šolami. Predstavljeni so primeri dobre prakse že izvedenih izmenjav med osnovnimi šolami in analizirani njihovi konkretni primeri. Izvedena je raziskava, katere ugotovitve podajo rezultate ter hkrati predstavijo izkušnje in napotke za še učinkovitejše nadaljnje delo. Rezultat nam predstavi, kakšen je odnos osnovnih šol do mednarodnih izmenjav ter katere so ključne pridobitve vključenih v mednarodne projekte programa Comenius. Raziskava nam poda pregled stanja na področju mednarodnega sodelovanja med slovenskimi osnovnimi šolami in da izhodišča za morebitne izboljšave na tem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, šolstvo, vzgoja in izobraževanje, Comenius, globalizacija, izmenjava
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1602; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,00 MB) |
35. Trajnostna diplomacija turistične destinacije: študija primera čezmejne destinacije »Mura« in primerjava z destinacijo Šibeniško-kninske županijeSonja Kreslin, 2021 Opis: V disertaciji obravnavana tema trajnostne diplomacije je zasnovana na osebnem razumevanju potrebe po upravljanju mednarodnih odnosov med ljudmi in državo na ravni neinstitucionalizirane čezmejne destinacije z dano ekonomsko in ekološko realnostjo ter kulturno tradicijo z vidika trajnostnega razvoja destinacije in njenega turizma. Sociološko proučevanje diplomacije skozi funkcijo upravljalca mednarodnih odnosov nas je vodilo do hipotetično utemeljenega pričakovanja odnosa med sistemom diplomacije in sistemom destinacije (H1) ter sodelovalnega odnosa med diplomatsko organizacijo in destinacijskim upravljanjem (H2). Delo zapolnjuje vrzel med znanostjo o trajnostni diplomaciji in obstoječo diplomatsko prakso, saj ponuja tako poskus oblikovanja definicije in koncepcije trajnostne diplomacije kot tudi nov, analitični model za analizo mesta in vloge diplomacije v upravljanju strateškega razvoja destinacije, upravljanju odnosov destinacije in uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja na destinaciji. Koncepcija trajnostne diplomacije je oblikovana na osnovi sinteze treh kompleksnih konceptov (diplomacije, destinacije in trajnostnega razvoja) in upošteva bistvene elemente konceptov ekonomske, kulturne, okoljske, javne, večtirne in multilateralne diplomacije. Disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del, v katerem so vsa spoznanja preverjena na primeru čezmejne destinacije regij štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in primerjalno še s primerom destinacije Šibeniško-kninska županija v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: trajnostna diplomacija, turizem, upravljanje, mednarodni odnosi
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,10 MB) |
36. |
37. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unijeKarmen Schindler Bernard, 2021 Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,55 MB) |
38. Barbara Celjska - vladarica EvropePetra Zalokar, 2021 Opis: Magistrsko delo Barbara Celjska – Vladarica Evrope v celoti obravnava potomko nekoč najbolj ozemeljsko dominantne slovenske rodbine Celjskih grofov, od 1436 Celjskih knezov. Barbara, najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške, je v prvi polovici 15. stoletja veljala za najbolj pomembno žensko na širšem ozemlju osrednje Evrope, ambiciozno in dobro obdarjeno (preskrbljeno) s strani svojega očeta ter predvidoma iz političnih razlogov in želje svojega očeta, poročeno z mnogo starejšim vdovcem Sigismundom, kraljem Luxembourg-a, Ogrske in Češke ter cesarjem Avstro-Ogrske monarhije. Njeno bivanje na slovenskem ozemlju verjetno ni trajalo dlje od zaroke, v Celje, mesto ob Savinji, pa se ni nikoli več vrnila. Znatno obdarjena z jutrnjimi posestmi in vladarskimi naslovi, t.j. kraljica Ogrske, Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, ki jih je prejela od svojega moža kot poročna darila, je postala najbogatejša ženska in ni je bilo, ki bi se lahko merila z njeno izobrazbo in inteligenco. Vodenje oblasti in opravljanja poslov je kasneje, zaradi stalne Sigismundove odsotnosti z dvora, v celoti prešlo v njene roke kot samozavestne in pogumne vladarice posebnih osebnih lastnosti in modrosti, ki je reševala težave tako politično kot diplomatsko, izdajala je pomembne listine in, ki je živela in vladala v obdobju prvotne diplomacije. Zato jo lahko štejemo za prvo diplomatko slovenskega porekla.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: srednji vek, Žovneški, Celjski grofje, Barbara Celjska, kralj Sigismund, jutrnja, vladar, Evropa
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 1147; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,82 MB) |
39. Primerjalna študija in razvoj koncepta uspešne ženske Alma Karlin, Barbara Celjska in Ana CeljskaAna Anita Švigelj, 2021 Opis: Diplomsko delo obravnava koncept uspešne ženske na podlagi proučevanja življenja treh navdihujočih žensk, ki so zaznamovale slovensko zgodovino, in sicer Alma Karlin – ena izmed desetih največjih popotnikov vseh časov, poliglotka, učiteljica, predavateljica, zbirateljica in pisateljica, ki je sledila teozofskemu načina življenja; Barbara Celjsko – trojna kraljica z izredno politično in ekonomsko močjo ter talentom ter neslavnima nazivoma Črna Kraljica in Nemška Mesalina; ter Ana Celjsko – prva kraljica, ki je izvirala iz današnjega slovenskega ozemlja. V raziskovalnem delu diplomskega dela naredimo primerjalno študijo obravnavanih žensk ter na podlagi njihovih skupnih lastnosti in sposobnosti oziroma veščin razvijemo koncept uspešne ženske. Na podlagi teoretičnih izhodišč o uspešnih osebah ter primerjalne študije obravnavanih žensk ugotovimo, da je uspešna ženska ciljno naravnana in zelo ambiciozna, samozavestna in pogumna, odločna, produktivna, kreativna, iznajdljiva, prilagodljiva, potrpežljivo vztrajna in vzdržljiva ter sposobna ohranjati umirjenost in razsodnost v spreminjajočih okoliščinah. Ima sposobnost analitičnega razmišljanja, a se zna odločati tudi intuitivno. Trdo dela za želene rezultate, verjame v lastne sposobnosti in napredek, je strastno predana odločitvam oziroma ciljem, zna poiskati potrebne informacije za uresničitev zadanega in, če je potrebno, se zna sama usposobiti za vse, kar je pomembno za uspeh. Je olikana, njene komunikacijske sposobnosti ji omogočajo spretno prepričevanje oziroma vplivanje na druge, zna pa se tudi postaviti za interesi drugih ljudi. Ko gre za vprašanje njene osebne svobode ali koga drugega, pokaže tudi svojo uporniško plat, saj sama zaznava svobodo kot osnovo za uspešnost in bistveni pogoj za uspeh
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Alma Karlin, Barbara Celjska, Ana Celjska, uspešnost, uspešna ženska
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 43
Celotno besedilo (875,52 KB) |
40. |
