Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti, navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 700; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije mladoletnih migrantov brez spremstva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje, mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi. Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize. Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: V diplomski nalogi sta uvodoma predstavljena pojma morale in etike. V nadaljevanju so opisane vrste etike in njene značilnosti v javni upravi. Predstavljeni so rezultati raziskave empiričnega pregleda ujemanja javnih-zasebnih vrednot v Sloveniji in na Nizozemskem v hierarhiji organizacijskih vrednot v organizacijah javnega in zasebnega sektorja. Prikazana je preglednica vrednot organizacije, srednje vrednosti vrednot glede na stopnjo pomembnosti v javnem in zasebnem sektorju v obeh državah ter vrste kodeksov. V nadaljevanju diplomske naloge so razloženi pojem, načrt in test integritete. Integriteta ima velik pomen pri preprečevanju korupcije. V nadaljevanju je predstavljena korupcija v Sloveniji in grafično prikazani rezultati o stanju korupcije v javni upravi. V tretjem poglavju sta predstavljeni ustanovitev in strategija delovanje odbora za integriteto in etiko v policiji, Policijska akademija kor organizacijska enota Generalne policijske uprave, zadolžena za vsa usposabljanja in izpopolnjevanja policistov v Republiki Sloveniji. Predstavljen je program krepitve integritete policistov ter rezultati, doseženi po usposabljanju. V zadnjem poglavju so interpretirani rezultati kvalitativne raziskave, izvedene med člani odbora za integriteto in etiko v policiji, člani aktiva za socialne veščine Policijske akademije in študenti Višje policijske šole. V zaključku so podani predlogi za izboljšanje, nadgradnjo in krepitev integritete v policiji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etika, morala, integriteta, policija, policijsko izobraževanje, kodeksi ravnanj
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,26 MB)