Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki izvajajo razbremenilne pogovore. Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela. Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne izboljšave. Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa, je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 979; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava krizo smisla slovenskih mladostnikov in z njo povezano zasvojenost z mobilnim telefonom. Teoretični del temelji na logoterapevtskem modelu, katerega utemeljitelj je avstrijski psihiater in psihoterapevt Viktor Frankl. Glavno motivacijsko gonilo po Franklovem modelu je volja do smisla, ta pa je določen z vrednotami. V današnji družbi izginja pomen tradicionalnih vrednot, zato se vedno več ljudi sooča s krizo smisla. Osredotočili smo se na krizo smisla slovenskih mladostnikov in jo povezali z zasvojenostjo z mobilnim telefonom, saj zasvojenost v logoterapiji predstavlja enega od treh simptomov krize smisla. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili zasvojenost in poseben poudarek namenili njenim nekemičnim oblikam, med katere uvrščamo tudi zasvojenost z mobilnim telefonom. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo in preverili hipotezo, da obstaja povezava med krizo smisla in zasvojenostjo z mobilnim telefonom. V raziskavi je sodelovalo 457 slovenskih mladostnikov, od katerih smo pridobili rezultate o stopnji življenjskega smisla in zasvojenosti z mobilnim telefonom. Za razsiskavo smo uporabili anketo, ki je vsebovala PIL test in Test zasvojenosti z mobilnim telefonom, do katere so udeleženci dostopali preko spletne strani 1ka. Rezultati so pokazali, da doživljanje nižje ravni življenjskega smisla korelira z višjo stopnjo zasvojenosti z mobilnim telefonom, in da so ženske v povprečju bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot moški.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kriza smisla, mobilni telefoni, logoterapija, zasvojenost, mladostnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 39
Celotno besedilo (0,00 KB)

Opis: Vprašanje o smislu življenja je še posebej prisotno med mladimi, saj gre za življenjsko obdobje, ko sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve. Pod težo pomembnih življenjskih vprašanj in dodatno obremenitvijo morebitnih napačnih življenjskih odločitev se lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja. Ta pojav Viktor E. Frankl imenuje bivanjski vakuum ali eksistencialna kriza. Pri tem ne gre za neko bolezensko stanje, temveč je to lahko nek simptom oziroma pokazatelj, da je v življenju posameznika nekaj narobe. Bivanjski vakuum lahko vodi tudi do razvoja noogenih nevroz. V nalogi predstavimo teoretične osnove in rezultate raziskave, v kolikšni meri imajo mladi v Sloveniji osmišljeno svoje življenje. Pri izvedbi raziskave smo se zgledovali po nekaterih znanih raziskavah o bivanjskem vakuumu in uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali nekaj lastnih vprašanj. Ugotovili smo, da so različne težave pri iskanju zaposlitve in različne oblike socialne izključenosti dejavniki, ki povečajo verjetnost pojavitve bivanjskega vakuuma pri mladih med 20. in 30. letom starosti v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: smisel življenja, kriza, bivanjski vakuum, mladi, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Problem, ki smo ga raziskovali v doktorski disertaciji, je pojav videnja starosti kot življenjskega obdobja, v katerem življenje izgubi smisel. Namen raziskave je bil prek pričevanja starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi, ugotoviti, kako uspešni so stari ljudje pri odkrivanju smisla v starosti. Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje zmožnosti starih ljudi za odkrivanje smisla v posameznem trenutku, trpljenju, krivdi in smrti, ki so značilni za življenjsko obdobje starosti. Zaradi ozke usmerjenosti v smisel življenja v starosti smo za teoretično izhodišče, poleg ugotovitev predhodnih raziskav, uporabili tudi logoteorijo, ki se usmerja v človekovo iskanje smisla. V raziskavi so bile uporabljene kvalitativna metoda sekundarne analize podatkov, kvantitativna metoda anketnega raziskovanja in kvalitativna metoda poglobljenih intervjujev. Naša glavna ugotovitev je bila, da stari ljudje v domovih življenje v starosti v veliki meri doživljajo kot smiselno, starost pa je enako ali celo bolj izpolnjena s smislom v primerjavi s preteklimi življenjskimi obdobji. Smisel v starosti se nanaša in išče večinoma skozi doživljajske vrednote oziroma prek doživljanja narave, kulture in umetnosti ter v veliki meri tudi skozi ljubezen do sočloveka. Starost je življenjsko obdobje, ki je na svojevrsten način prežeto s smislom, v veliki meri ravno zaradi neizogibnega trpljenja. Stari ljudje v veliki večini uspešno odkrivajo smisel v življenjskem obdobju starosti ter so v veliki večini tudi srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Svoje življenje v prihodnosti vidijo kot smiselno, o prihodnosti pa večinoma ne razmišljajo. Stari ljudje se ne bojijo smrti in jo v veliki večini sprejemajo kot sestavni del in končno dejanje življenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: smisel življenja, smisel starosti, smisel trpljenja, strah pred smrtjo, smisel smrti, zdravstvena nega, doktorske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 79
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,42 MB)