Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Marihuana je rastlina, ki ima dolgo tradicijo in posebno mesto v industriji, v zadnjem času pa je vse bolj v porastu tudi njena uporaba za namene zdravljenja. V preteklosti so jo uporabljali kot protibolečinsko sredstvo, proti krčem in slabosti ter kot naravno uspavalno sredstvo. Kljub temu da spada v prvo skupino prepovedanih drog, pa se posamezniki še vedno odločajo za njeno uporabo. V diplomski nalogi je predstavljena marihuana in njena zgodovina uporabe na različnih področjih. Opisan je kanabinoidni sistem, njegov pomen in nekateri izmed najbolj pomembnih kanabinoidov. Predstavljeno je tudi zdravljenje z marihuano, njene prednosti in stranski učinki kot tudi pregled delovanja pri določenih boleznih in bolezenskih stanjih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, s katero smo skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj se posamezniki odločajo za zdravljenje z marihuano. V intervjuju smo štiri posameznike, ki so že uporabljali marihuano za potrebe zdravljenja, vprašali po njihovem mnenju in izkušnjah. Rezultati so pokazali, da posamezniki še vedno bolj zaupajo uradni medicini, vendar se odločajo za zdravljenje z marihuano, ker jih moti odnos, ki ga imajo z zdravnikom, si želijo celostne obravnave, se bojijo stigmatizacije ali pa se znajdejo v brezizhodnem položaju, ko nič več ne pomaga in so pripravljeni poskusiti vse. Na osnovi ugotovitev vidimo, da obstaja potreba po ukrepih za destigmatizacijo uporabe storitev uradne medicine, posebej na področju težav v duševnem zdravju. Kaže se tudi potreba po izobraževanju za spremembo odnosa ter komunikacije v uradni medicini.
Found in: osebi
Keywords: marihuana, stigma, uradna medicina, alternativna medicina, marihuana kot zdravilo, konoplja
Published: 12.01.2021; Views: 1397; Downloads: 118
Fulltext (1,07 MB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov, obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska, čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino. Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Found in: osebi
Keywords: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 986; Downloads: 108
Fulltext (1,18 MB)

Abstract: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma. Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad 2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra, inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Found in: osebi
Keywords: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 907; Downloads: 51
Fulltext (2,41 MB)

Abstract: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika, njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe. V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne. Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem. Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno populacijo.
Found in: osebi
Keywords: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 984; Downloads: 41
Fulltext (929,88 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Found in: osebi
Keywords: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 763; Downloads: 12
Fulltext (1,53 MB)