11. Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri deluDarja Bitenc, 2017 Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno,
da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim
dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj,
so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za
vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto
delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot
tudi z vidika delodajalcev.
V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z
zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri
zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip
temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja
zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je
za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj
najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem
zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi
temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva
temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip
temperamenta bolj primerna določena vrsta dela. Najdeno v: osebi Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 0 |
12. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programovAna David, 2017 Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov. Najdeno v: osebi Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1169; Prenosov: 129 Celotno besedilo (1,96 MB) |
13. Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v SlovenijiAleš Vrtovec, 2018 Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi,
kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb
vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu.
Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je
samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne
pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili
samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med
mladostniki.
V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med
mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je
prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah,
predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo
do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki
samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno
ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v
primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in
destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti. Najdeno v: osebi Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1013,42 KB) |
14. Vpliv terapije s pomočjo konj in psihosocialnega svetovanja na mladostnika z vedenjskimi težavamiAjda Čampa, 2017 Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so najprej predstavljene različne opredelitve
čustveno-vedenjskih težav, ki se izražajo pri otrocih in mladostnikih. Predstavljeni so dejavniki
tveganja, varovalni dejavniki, način soočanja s težavo ter podane glavne smernice za usmerjanje
in delo s to populacijo. V nadaljevanju se naloga osredotoči na predstavitev terapije in
aktivnosti s pomočjo konj in se podrobneje posveti zvrsti, ki se povezuje s psihosocialnim
svetovanjem. Predstavljeni so učinki delovanja, zgodovina razvoja terapije s pomočjo konja,
terminologija na tem področju in obstoječe raziskave.
V empiričnem delu so se v okviru kvalitativne raziskave ugotavljali vplivi psihosocialne
obravnave ob konju na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami. Raziskava se osredotoča
na iskanje pozitivnih oblik dela ob konju, doseganje zastavljenih ciljev iz pripravljenega
individualnega programa, odzive njegovega vedenja in načine čustvovanja v primerjavi pred in
po obravnavi ter opazne pozitivne učinke, ki so izbranemu mladostniku pomagali pri reševanju
njegovih težav. Rezultati so pokazali, da je oblika psihosocialne pomoči ob konju pozitivno
vplivala na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami, saj ob upoštevanju določenih
pogojev omogoča številne senzomotorične, socialne, komunikacijske ter kognitivne učinke in
vzpodbuja čustveno in psihosocialno področje. Najdeno v: osebi Ključne besede: čustveno vedenjske težave, težave v duševnem zdravju, terapija s pomočjo konj, aktivnosti ob konju, terapevtsko jahanje, psihosocialna obravnava Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 41 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
15. Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstihAdela Černigoj, 2016 Opis: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in
kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki
sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo
otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo
razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet
medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri
skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša
na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri
socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne
sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski
pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri
raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju.
Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so
kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma
individualistična usmerjenost kulture in drugo.
Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki
pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten
ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in
socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok. Najdeno v: osebi Ključne besede: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 45 Celotno besedilo (1,04 MB) |
16. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva. Najdeno v: osebi Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 679; Prenosov: 15 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
17. Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncemTina Velišček, 2017 Opis: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela
vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s
travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni
oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v
prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja
psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj
negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki.
Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in
preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z
begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in
kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov
čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo
organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki
beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom
se o njej najpogosteje pogovarjajo.
Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih
znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini
redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene
preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je
psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo
se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo
najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma
sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni
pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj
znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni.
Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in
izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in
organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih
povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga
psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na
individualni ravni in ravni organizacije. Najdeno v: osebi Ključne besede: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 0 |
18. Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujiniSara Đukić, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri
profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali
selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter
kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore.
V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih
profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini.
Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi
stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj
stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na
raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo
lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v
domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih
konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah
spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter
pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje
odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve
problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z
več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom. Najdeno v: osebi Ključne besede: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 98 Celotno besedilo (1,28 MB) |
19. Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavamiUrška Petak, 2020 Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor
po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi
težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči
otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore.
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo,
kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s
svojim doživljanjem stisk.
V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi
zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in
obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih
intervjujev opravili med starši otrok s SUT.
Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo
posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena
tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih
strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni
enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja
podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta,
neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše. Najdeno v: osebi Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 121 Celotno besedilo (597,19 KB) |
20. Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezaveAnja Medved, 2020 Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani
z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode
ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva,
to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so
brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav.
Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako
varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej
populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo
kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh
občutkov pri brezdomcih.
Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let.
Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo
polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja.
Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in
stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v
inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej
posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno
odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda
tako širša javnost tudi sami brezdomci.
Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in
destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to
ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda
spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim
posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri. Najdeno v: osebi Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1878; Prenosov: 73 Celotno besedilo (1,83 MB) |