Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri delu
Darja Bitenc, 2017

Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno, da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj, so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot tudi z vidika delodajalcev. V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip temperamenta bolj primerna določena vrsta dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 0

12.
Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov
Ana David, 2017

Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči potreben ostane brez tovrstne podpore. V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja, njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa. Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati, da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok in mladostnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1169; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

13.
Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji
Aleš Vrtovec, 2018

Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu. Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med mladostniki. V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah, predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi, kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1013,42 KB)

14.
Vpliv terapije s pomočjo konj in psihosocialnega svetovanja na mladostnika z vedenjskimi težavami
Ajda Čampa, 2017

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so najprej predstavljene različne opredelitve čustveno-vedenjskih težav, ki se izražajo pri otrocih in mladostnikih. Predstavljeni so dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, način soočanja s težavo ter podane glavne smernice za usmerjanje in delo s to populacijo. V nadaljevanju se naloga osredotoči na predstavitev terapije in aktivnosti s pomočjo konj in se podrobneje posveti zvrsti, ki se povezuje s psihosocialnim svetovanjem. Predstavljeni so učinki delovanja, zgodovina razvoja terapije s pomočjo konja, terminologija na tem področju in obstoječe raziskave. V empiričnem delu so se v okviru kvalitativne raziskave ugotavljali vplivi psihosocialne obravnave ob konju na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami. Raziskava se osredotoča na iskanje pozitivnih oblik dela ob konju, doseganje zastavljenih ciljev iz pripravljenega individualnega programa, odzive njegovega vedenja in načine čustvovanja v primerjavi pred in po obravnavi ter opazne pozitivne učinke, ki so izbranemu mladostniku pomagali pri reševanju njegovih težav. Rezultati so pokazali, da je oblika psihosocialne pomoči ob konju pozitivno vplivala na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami, saj ob upoštevanju določenih pogojev omogoča številne senzomotorične, socialne, komunikacijske ter kognitivne učinke in vzpodbuja čustveno in psihosocialno področje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: čustveno vedenjske težave, težave v duševnem zdravju, terapija s pomočjo konj, aktivnosti ob konju, terapevtsko jahanje, psihosocialna obravnava
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstih
Adela Černigoj, 2016

Opis: Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju. Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma individualistična usmerjenost kulture in drugo. Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pomen otrok, medkulturna psihologija, makrosistemi, psihološki pomen, medkulturne primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

16.
Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s stranko
Pina Gorišek, 2018

Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega, manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem, čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje. V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko. V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli in čustva prodajalk. Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne misli in čustva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 679; Prenosov: 15
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncem
Tina Velišček, 2017

Opis: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki. Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom se o njej najpogosteje pogovarjajo. Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni. Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na individualni ravni in ravni organizacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 0

18.
Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujini
Sara Đukić, 2020

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore. V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini. Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 851; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

19.
Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavami
Urška Petak, 2020

Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo, kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s svojim doživljanjem stisk. V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev opravili med starši otrok s SUT. Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami. Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta, neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (597,19 KB)

20.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1878; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh