61. |
62. Etični in pravni vidiki presaditve tkiv in organov v Republiki SlovenijiTina Česenj, 2017 Abstract: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Found in: osebi
Keywords: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3470; Downloads: 315
 Fulltext (1,72 MB) |
63. Pravica do življenja spočetega zarodkaSaša Vesel, 2017 Abstract: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Found in: osebi
Keywords: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2607; Downloads: 202
Fulltext (1,09 MB) |
64. |
65. Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščemTina Zorko, 2017 Abstract: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Found in: osebi
Keywords: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2688; Downloads: 127
Fulltext (335,76 KB) |
66. |
67. Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAna Kreft, 2017 Abstract: Naslov magistrskega dela je Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Slovenija je leta 1993 postala članica Sveta Evrope, naslednje leto pa je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP) ter pripadajoče protokole. Tudi v Ustavi Republike Slovenije so človekove pravice in svoboščine posebej obravnavane v svojem poglavju. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed človekovih pravic, ki jo varuje 6. člen EKČP. Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)je kršitev 6. člena EKČP med najpogostejšimi kršitvami Konvencije. V magistrskem delu je predstavljena sodna praksa ESČP glede pravice do poštenega sojenja po njenih elementih: neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, javnost sojenja, sojenje v razumnem roku, domneva nedolžnosti, seznanitev z obtožbo, pravica do obrambe, pravica do zagovornika, enakost orožij in pravica do brezplačnega tolmača. Predstavljeni so tudi podatki o kršitvi 6. člena po državah pogodbenicah in v Sloveniji ter sojenje v razumnem roku na ESČP.
Found in: osebi
Published: 21.08.2018; Views: 5186; Downloads: 509
Fulltext (2,01 MB) |
68. Varstvo dostojanstva na delovnem mestuŠpela Prestor Markun, 2017 Abstract: Varstvo dostojanstva je ključna komponenta na poti do človekove samouresničitve. Je osnovna človekova pravica in vrednota, ki mora biti spoštovana na vseh področjih - tudi na delovnem mestu. A ker je pogosto kršena, je namen pričujočega pisanja ozaveščati posameznike o varstvu njihovih pravic in pomagati delodajalcu, da se zavaruje pred posledicami, ki jih prinaša zloraba pravice do osebnega dostojanstva na delovnem mestu. Z razvojem družbe se povečuje konkurenca med podjetji in bitka za uveljavitev na trgih pogosto povzroči stresne okoliščine ali pritiske na delovno silo. Pogosta posledica je rivalstvo med zaposlenimi. Boj za položaj lahko pripelje tudi do podtikanj, groženj in povzročanja strahu, kar prizadene osebno dostojanstvo posameznika. Kršitev dostojanstva na delovnem mestu je v domači in tuji literaturi poimenovano z mnogimi izrazi, vedno pa je prisotno izvajanje nasilja. V nalogi smo predstavili vzroke, ki privedejo do posegov v dostojanstvo na delovnem mestu, in kršitve, ki takšne posege spremljajo. Izvajanje mobinga je sistematičen proces, katerega cilj je izriniti posameznika iz delovne sredine, zato smo predstavili tudi njegovo dinamiko. Poglaviten namen proučevanja teme je predstaviti varstvo delavca in vloge subjektov, ki morajo biti vključeni v takšno varstvo. Za zajezitev problema so najpomembnejši preventivno delovanje, ozaveščenost in ukrepanje. Ko je mobing prepoznan, to ni le problem žrtve, temveč postane problem celotne organizacije, družbe in države. V ta namen smo predstavili vlogo žrtve, sodelavcev, delodajalca, ostalih združenj in državnih politik. S predstavitvijo sodne prakse v Sloveniji smo želeli izpostaviti pomembnost poznavanja sistematičnega reševanja problema, kjer je poglavitno poznavanje zakonodaje. Žal Slovenija še vedno spada med države, kjer kršitev dostojanstva na delovnem mestu narašča, zato smo za primerjavo predstavili tudi varstvo te pravice v drugih evropskih državah. Cilj pisanja je ozaveščati posameznike, predstaviti posledice organizacijam in napotiti državne politike k doslednejšemu nadzoru. Kršenje dostojanstva na delovnem mestu prinaša hude posledice, saj uničuje pravno državo, zdravo družbo, prazni zdravstveno blagajno, znižuje socialno blaginjo, zmanjšuje produktivnost podjetij, načenja odnose v družini in kvari psihofizično stanje posameznika.
Found in: osebi
Published: 21.08.2018; Views: 3026; Downloads: 213
Fulltext (1,76 MB) |
69. Svoboda izražanja in satira - s poudarkom na primeru Charlie HebdoŠpela Ferlan, 2018 Abstract: Svoboda izražanja je ena izmed bolj pomembnih človekovih pravic. Je predpogoj za univerzalno svobodo posameznika in temelj demokratične družbe. Svoboda izražanja je širši pojem, zajema svobodo izražanje misli, govora, javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Ena izmed priljubljenih oblik izražanja je tudi satira, ki že po svoji definiciji presega družbene meje, je zbadljiva, ostra in išče mejo do kje je še dopustna in sprejemljiva. Čeprav naj bi bila satira družbenokritična, šaljiva, ironična, je včasih tudi žaljiva, nemoralna, nespoštljiva in meji na sovražni govor. Kljub temu, da naj bi bila demokratična družba odprta za različna mnenja, se večkrat zgodi, da satira zaradi svoje neposrednosti sproža tudi nestrinjanja, kar dokazuje odmeven in šokanten napad na Charlie Hebdo, ki se je zgodil 7. januarja 2015.Napad je združil celotno Evropo, ves svet in na plano postavil številna vprašanja o svobodi izražanja, satiri, njenih omejitvah in vplivu na različne družbene skupine. Burni odzivi po celem svetu so pokazatelj, da je pravica do svobode izražanja še kako pomembna pravica v današnjem svetu in zahteva večjo pozornost, a hkrati tudi odgovornejše ravnanje. V magistrskem delu sem pregledala pravne temelje in sodno prakso svobode izražanja, sovražnega govora in satire, v nadaljevanju pa opisala časnik Charlie Hebdo, napad nanj, odzive sveta na pokol in gibanje "Je Suis Charlie".
Found in: osebi
Published: 22.08.2018; Views: 3040; Downloads: 289
Fulltext (2,75 MB) |
70. Upravni spor kot sodno varstvo ustavnih pravic posameznikaAnja Trobec, 2016 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen institutupravni spor skozi vidik slovenske in evropske zakonodaje.Upravni spor predstavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. V upravnem sporu se presoja o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, posamičnih aktov in dejanj, ki posegajo v človekove pravice, aktov volilnih organov in drugih aktov, če tako določa zakon. Upravni spor ni dopusten v primeru,da je stranka imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, pa tega ni storila oziroma ga je vložila prepozno. Opustitev oziroma zamudo vložitve pravnega sredstva se sankcionira z izgubo pravice do upravnega spora.Upravni spor je subsidiarno pravno sredstvo v primeru posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljnesvoboščine posameznika. Na prvi stopnji v upravnem sporu odloča pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, na drugi pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sedež Upravnega sodišča je v Ljubljani, sodi pa tudi na zunanjih oddelkih: "Celje, Nova Gorica in Maribor".Stranka, ki je v svoji državi izčrpala vsa pravna sredstva, lahko zoper upravni akt vloži še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pogoj za vložitev pritožbe na ESČP je navedba stranke, da ji je s pravnomočnim upravnim aktom kršena pravica, ki ji je zagotovljena po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V upravnih zadevah pride največkrat do kršitve 6. člena Konvencije - pravica do sojenja v razumnem roku.
Found in: osebi
Published: 22.08.2018; Views: 2587; Downloads: 205
Fulltext (755,47 KB) |
