71. Nadzor elektronskih komunikacij in zasebnostUrban Zepič, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava aktualni problem policije, s katerim se preiskovalci soočajo pri izvajanju prikritega policijskega ukrepa, nadzor elektronskih komunikacij, ko osumljenci za komunikacijo začnejo uporabljati spletne aplikacije, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. V delu posebej poudarjamo korelacijo izvajanja nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter zavarovanje dokazov v vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju iz 1. točke I. odstavka 150. člena ZKP z ustavno zagotovljeno človekovo pravico do zasebnosti. Poseben poudarek dajemo nadgradnji klasičnega nadzora elektronskih komunikacij, ki je bila predlagana v Zakonu o spremembah Zakona o kazenskem postopku (predlog ZKP-M) in vključuje dodatno možnost uporabe programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije. Skozi celotno nalogo poudarjamo posebnosti izvajanja obeh načinov nadzora elektronskih komunikacij, pravne dvome, ki se pri tem pojavljajo, obravnavamo relevantno sodno prakso, ki se nanaša na poseganje v zasebnost, govorili pa bomo tudi o specifiki zasega digitalnih podatkov. Predlagana uporaba programske opreme za nadzor šifrirane komunikacije pri viru komunikacije je bila medijsko zelo odmevna. Sprožila je zelo veliko dejanskih dvomov iz vsakdanjega življenja in tudi obilo pravnih dilem. V vsakem primeru smo mnenja, da je trenutna slovenska zakonodaja smiselna in jasna, vendar smo istočasno tudi prepričani, da ne sledi dovolj hitro tehnološkim spremembam, ki so jim pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov priča preiskovalci. Z nekaj dodatnimi pooblastili bi lahko zakonodajo na tem področju naredili boljšo, bolj fleksibilno, predvsem pa učinkovitejšo v boju proti mednarodnim kriminalnim združbam in terorističnim organizacijam.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2045; Prenosov: 171
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
72. Odnos evropskega sodišča za človekove pravice do pravice do družinskega življenja istospolnih parovSaša Vodlan, 2017 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je kot glavni varuh človekovih pravic tisto, ki na neki način postavlja lestvico, do kam lahko države eno človekovo pravico omejijo z drugo. Države imajo pogosto težave, kako eno pravico omejiti z drugo, ali pa si to pravico zaradi svoje suverenosti enostavno vzamejo. Težava nastane pri pravicah istospolnih oseb in parov, še posebej ko pride do njihove pravice do družinskega življenja, saj imajo države različne poglede na to, če in do kakšne pravice so istospolni pari sploh upravičeni na državni ravni. Istospolno usmerjene osebe so od nekdaj pereča tema razprav, saj si po mnenju nekaterih ljudi (in oblasti) ne zaslužijo pravnega priznanja, kaj šele pravice do družinskega življenja, zato je toliko bolj pomembno, kakšno je stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče ima namreč med drugim tudi nalogo, da prek svojih sodb podrobneje razlaga pravice iz členov, ki so zapisani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S primerjavo sodb iz različnega časovnega obdobja sem v diplomskem delu skušala predstaviti, kako se je odnos sodišča do pravice istospolnih parov do družinskega življenja skozi leta spreminjal ter kakšen vpliv ima na splošno moralo v evropskem prostoru in ne nazadnje tudi na pravne evropske norme, saj so države članice Sveta Evrope dolžne upoštevati ugotovitve sodišča.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2393; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,10 MB) |
73. Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krizeMiha Žmavc, 2016 Opis: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2330; Prenosov: 150
Celotno besedilo (900,61 KB) |
74. Trgovina z ljudmiMija Zorn, 2016 Opis: Trgovina z ljudmi je ena izmed oblik organiziranega kriminala in predstavlja hudo kršitev človekovih pravic. Zaradi njene pomembnosti se z njo ukvarja veliko število organizacij na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, poleg njih pa tudi številne nevladne organizacije. Slovenija je udeleženka trgovanja z ljudmi, in sicer kot izvorna, tranzitna in tudi ciljna država, kar pomeni, da ima tudi pri nas ta problem velike razsežnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljala, kakšna je slovenska normativna ureditev boja proti trgovini z ljudmi in ali slovenska sodišča ustrezno obravnavajo problem trgovine z ljudmi. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija na tem področju upošteva nacionalno zakonodajo in nekatere mednarodne dokumente. Najpomembnejši med njimi je Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Zaradi uskladitve delovanja posameznih organov je bila v Sloveniji ustanovljena Medresorska delovna skupina, za koordiniranje njenega delovanja pa je imenovan nacionalni koordinator. Akcijski načrti delovne skupine so ustrezni, ampak je napredek prepočasen, ker se smernice in ukrepi slabo upoštevani. Slovenska ureditev sicer dobro zastavljena, vendar se v praksi ne izvaja dovolj uspešno. V Sloveniji je doslej prišlo do majhnega števila pravnomočnih sodb za ta kazniva dejanja in izrečene kazni so bile premile. Iz tega izhaja, da slovenska sodišča v boju proti trgovini z ljudmi niso dovolj uspešna.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 3038; Prenosov: 367
Celotno besedilo (939,79 KB) |
75. |
76. Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policijiUroš Novak, 2017 Opis: Pravna država je tista, ki ne krši človekovih pravic in svoboščin, vendar je za zagotovitev varnosti in reda prisiljena poseči v to delikatno področje. Vsaka pravna država ima natančno predpisane postopke, da bi bili posegi v človekove pravice in svoboščine v skladu z načelom zakonitosti, zatorej moramo še posebej paziti, da so ti prijemi in sredstva v skladu s človečnostjo in humanostjo. Država mora vedno in povsod paziti na svoje državljane ne glede nato, ali spoštujejo njen pravni red ali ne. Kršenje zakonodaje ne sme biti nikoli vzrok za prekomeren poseg v človekove pravice. Vsi si zaslužijo obravnavo v skladu s predpisano zakonodajo in na način, da se ne krši njihove človečnosti in dostojanstva ter se z njimi ravna na dostojen in human način. Moja končna misel je, da se za nastanek nezaželenih posledic uporabe prisilnih sredstev veliko preveč poudarja in prelaga odgovornost na državo, vendar mora država zagotoviti zakonite pogoje in zakonito izvajanje pooblastil.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 2590; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,75 MB) |
77. |
78. Delovaje Sveta OZN za človekove praviceErika Skrlič, 2017 Opis: Človekove pravice so zelo pomemben del družbe in prav tako tudi njihovo spoštovanje, saj omogočajo pravično obravnavanje ljudi na različnih življenjskih področjih. Cilj Organizacije združenih narodov je vzdrževanje miru in varnosti v svetu. Znotraj te se je razvil sistem, ki namenja posebno pozornost varovanju in promoviranju človekovih pravic. Najbolj pomembno vlogo pri spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavlja Svet OZN za človekove pravice, ki seje tako imenoval po prenehanju delovanja Komisije OZN za človekove pravice, ki je bila pod prevelikim političnim vplivom zato, da bi lahko pravično upravljala svoje delo.Poglavitna naloga Sveta je zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic, ki temeljilo na načelih univerzalnosti, objektivnosti ter nepristranskosti. Skupno vodilo državam članicam OZN morata biti spoštovanje in promoviranje človekovih pravic na svojih ozemljih v največji možni meri. Članstvo v Svetu pa mora biti omogočeno le tistim državam, ki spoštujejo človekove pravice,in ne tistim, katerim bi članstvo pomenilo le manjše možnosti pregleda države,kot se je to dogajalo s Komisijo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2653; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,51 MB) |
79. Učinkovitost mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) v primeru sojenja zaradi zločinov v SrebreniciIza Jordan, 2018 Opis: V diplomskem delu obravnavam vprašanje (ne)učinkovitosti delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) pri sojenju odgovornim za vojne zločine, storjene v mestu Srebrenica. Ti hudi zločini - med njimi genocid približno 8000 Bošnjakov - so odmevali v celotni mednarodni skupnosti. Sodišče je od svoje ustanovitve leta 1993 do konca svojega obstoja leta 2017 obravnavalo obtožnice zoper 161 vojaških in političnih vodij, dvajset izmed njih obtoženih za zločine v Srebrenici. V petindvajsetih letih svojega delovanja je ICTY sprožilo številne polemike v javnosti; nekateri poudarjajo njegove uspehe in dosežke, drugi kritizirajo njegove pomanjkljivosti. V nalogi so predstavljeni ključni podatki o postopkih zoper obtožene, čemur sledi predstavitev izhodišč za oceno delovanja ICTY, ki aktualizirajo temeljne cilje delovanja Sodišča: zagotavljanje pravičnosti, preprečevanje nadaljnjih kaznivih dejanj ter obnova in ohranjanje miru v državah nekdanje Jugoslavije. Na podlagi analize različnih mnenj, objavljenih v strokovni literaturi, predstavim razlike v pogledih na dosežke in pomanjkljivosti pri delovanju te mednarodnopravne institucije v primeru sojenja za zločine v Srebrenici ter analiziram učinkovitost Sodišča ter ključne dejavnike njegove (ne)učinkovitosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2066; Prenosov: 128
Celotno besedilo (523,91 KB) |
80. Pravica do družinskega življenja istospolno usmerjenih oseb v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceKarolina Pompe, 2017 Opis: V Sloveniji in Evropi se človekovo življenje odvija najpogosteje prek družine. Evropski pravni redi definirajo družno na različne načine, prav tako različno zavarujejo pravico do družinskega življenja. Dojemanje pravice do družinskega življenja, ki pripada posameznemu pravnemu redu, se v določenih primerih razhaja do te mere, da si morajo posamezniki poiskati zaščito na Evropskem sodišču za človekove pravice. Pravica do družinskega življenja je zagotovljena v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti je določena tako v Ustavi Republike Slovenije kot v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tradicionalna družina že dolgo ni več edina možnost družine. Ena izmed možnosti uresničevanja potrebe do družinskega življenja so istospolne družine, ki so prisotne v naši družbi. Evropsko sodišče za človekove pravice na področju urejanja položaja istospolnih parov prepušča diskrecijsko pravico državam članicam, ampak intervenira vsakič, ko zazna kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmerjenosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 2293; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,39 MB) |
