Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv komasacije na razvoj podeželja
Blaž Jaklič, 2017

Opis: V magistrskem delu je predstavljen vpliv komasacije na razvoj podeželja, na primeru občine Ribnica. Komasacija je beseda, ki izhaja iz latinske besede "commassare", kar pomeni nekaj zbirati v maso. Zemljišča na določenem območju se lahko združijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak lastnik dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, kot tudi gozdovi, nepozidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju in tudi naprave na teh zemljiščih. Komasacijo po namenu delimo na: komasacijo kmetijskih zemljišč, komasacijo stavbnih zemljišč in komasacijo za določanje gradbenih parcel obstoječim objektom. Po obliki izvedbe pa jo delimo na pogodbeno in upravno komasacijo. Pogodbena komasacija je tista, k se izvedbe na podlagi pogodbe vseh lastnikov, upravna pa tista, ki se izvede na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku in se z njo strinja najmanj 67 % lastnikov zemljišč oz. udeležencev. Poleg zaokrožitve posesti je naloga komasacij kmetijskih zemljišč tudi vzpostavitev nove mreže poti, ki predstavljajo optimalen dostop od kmečkih gospodarstev do obdelovalnih parcel, in ureditev vodnega režima. Izvedba komasacijskega postopka hkrati pomeni tudi pomemben prispevek k obnovi zemljiškega katastra. Ker je Slovenija od 1. 5. 2004 članica Evropske unije (v nadaljevanju EU), se mora držati določil zakonodaje in smernic EU. To velja tudi za področje urejanja kmetijskih zemljišč, kamor sodi tudi komasacija. Tudi v Republiki Sloveniji se je, tako kot v Evropi, izvedlo več komasacijskih postopkov, med drugim tudi na območju Občine Ribnica, kjer je veliko kmetijskih površin, na katerih so gozdovi, njive in travniki. Občina Ribnica je po letu 2000 začela s postopki komasacije zemljišč. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, in sicer Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, nato pa sta sledili še komasacijski območji Sajevec in Bukovica. Za vsa komasacijska območja je bila investitor Občina Ribnica. Vsi komasacijski postopki so bili do leta 2013 uspešno zaključeni. Na podlagi izvedene lastne raziskave za komasacijski območji Sajevec in Bukovica je bilo ugotovljeno, da sta bili komasaciji na teh območjih uspešni, saj se je pri tem velikost parcele znotraj komasacijskega območja povečala za 43 %, s tem pa se je število parcel na tem območju zmanjšalo za povprečno 46 %. Opažena je bila rahla rast bruto dodane vrednosti (v nadaljevanju BDV) na teh območjih, ki odraža prihodke na kmetiji z odštetimi vsemi spremenljivimi stroški. Povprečna rast BDV-ja za leti 2015 in 2016 je bila 8 %. Interesa za nakup oz. investiranje v zemljišča na teh območjih praktično ni bilo, saj območji ležita na zaščitenem območju Nature 2000. Raziskava je tudi pokazala, da na teh območjih prav tako ni mladih družin, ki bi se lahko preživljale samo s prihodki iz kmetijske dejavnosti. Iz raziskave tudi izhaja, da je starostna struktura lastnikov kmetij višja od 40 let, največ lastnikov kmetij je celo starejših od 60 let. Večina od njih ima naslednika za delo na kmetiji. Po vzoru nemških dežel bi bilo smiselno v Slovenji oblikovati komasacijske urade, ki bi imeli nalogo s pomočjo komasacije oblikovati celovito prenovo podeželja, saj bi se s tem več mladih družin, ki zdaj bivajo v mestih, odločilo za bivanje na podeželju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komasacija, podeželje, investiranje, evropska sredstva, razvojni projekti, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2998; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
3.
4.
5.
Urejanje meje parcele
Petra Branc, 2012

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zemljiški kataster, ureditev meje, sodna praksa, parcela, geodetski postopki, mediacija
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2482; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Upravljanje z nepremičninami in korupcija
Klemen Vidmar, 2013

Najdeno v: osebi
Ključne besede: upravljanje, stavba, upravnik, nadzorni odbor, kalorimeter, delilnik toplote, pravni pozitivizem
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1509; Prenosov: 38
.docx Celotno besedilo (8,20 MB)

7.
Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica
Nastja Mihelj, 2022

Opis: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

8.
Enoinstitucionalni in dvoinstitucionalni sistemi evidentiranja nepremičnin
Klavdija Trnovšek, 2020

Opis: Razvite države gradijo sisteme evidentiranja in upravljanja nepremičnin, ki predstavljajo pomemben del nacionalnih prostorskih in nepremičninskih podatkovnih infrastruktur, skrbijo za zagotavljanje lastništva nepremičnin in omogočajo delovanje trgov nepremičnin. Glede na tradicionalno klasifikacijo sistemov evidentiranja nepremičnin so sistemi zemljiških knjig in katastrov enoviti – enoinstitucionalni ali dualni – dvoinstitucionalni. Evropske nepremičninske organizacije razpravljajo, ali naj se države odločajo za enoinstitucionalni ali dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, vendar enotnega stališča ni izoblikovanega zaradi različnih objektivnih razvojnih in zgodovinskih dejavnikov. Raziskava podaja pregled zemljiške knjige in zemljiškega katastra v Sloveniji ter evropske in svetovne trende upravljanja oziroma evidentiranja nepremičnin. Analizirana in primerjana sta po dva evropska državna nepremičninska sistema z enovitim (Nizozemska, Litva) in dualnim (Danska, Hrvaška) sistemom evidentiranja nepremičnin. V Sloveniji do organizacijskega združevanja nepremičninskih evidenc kljub pripravljenem Predlogu Zakona o agenciji za nepremičninske evidence leta 2007 in Predlogu Zakona o nepremičninskih evidencah leta 2012, ni prišlo. Raziskava obravnava tudi primere držav v razvoju, Nigerijo in Kolumbijo, ki sta pokazali interes za ureditev evidentiranja nepremičnin s pomočjo zemljiške reforme, s katero želijo zagotoviti institucionalne in kadrovske zmogljivost. Razvoj upravljanja nepremičnin se skupaj z razvojem nepremičninskih evidenc stalno izboljšuje in dograjuje. Odločitev o primerni organizacijski obliki evidentiranja in upravljanja nepremičnin v posamezni državi je odvisna od tega, kateri pristop je bolj učinkovit in primeren v določenem okolju. Zaznati je usmerjenost k enovitemu sistemu, ki ga podpirajo tudi mednarodne razvojne in naložbene institucije, saj ponuja več prednosti in prihrankov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, enoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, evidentiranje nepremičnin, kataster stavb, zemljiška knjiga, zemljiški kataster
Objavljeno: 10.01.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Dejanska raba na prometni infrastrukturi
Vid Eržen, 2022

Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (7,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh