21. Projektni management resocializacije zaprtih oseb v ZPKZ Koper pridobitev NPK pomočnik kuharjaDjurica Bogdanov, 2020 Opis: Magistrska naloga obravnava temo projektnega managementa resocializacije zaprtih oseb v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, in sicer pridobivanja NPK Pomočnik kuharja, ter predstavitev primerjave uporabe procesov projektnega managementa prikazni zapora in na trgu izobraževalnih storitev izven. V nalogi so na konkretnem primeru postopka za pridobitev NPK Pomočnik kuharja predstavljene možnosti za dodatno rabo obstoječih prostorov, opreme in kadrov znotraj ZPKZ v izobraževalne namene. Raziskovalno vprašanje daje odgovore na vprašanje, ali se procesi projektnega managementa pri projektih uvajanja izobraževalnih programov v zavodih za prestajanje kazni zapora razlikujejo od podobnih procesov izven njih. Naloga natančno predstavlja prostorske, tehnične in kadrovske možnosti ZPKZ Koper za organizacijo in izvedbo projekta usposabljanja in certificiranja zaprtih oseb za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). V nalogi so za doseganje zastavljenih ciljev uporabljeni analitična metoda in interpretacija, primerjalna in sintetična metoda ter induktivni in deduktivni pristop. Izhajajoč iz predpostavke, da sta izobraževanje in delo zaprtih pravici, ki jih je po zakonu zavod dolžan omogočiti čim večjemu številu oseb v okviru svojih zmožnosti, je obravnavana tema izkoriščanja kapacitet,sredstev in obstoječih kadrov za izvedbo različnih programov izobraževanja aktualna in nujno potrebna za njihovo zagotavljanje. Največjo omejitev pri obravnavani temi pa predstavljajo posebni varnostni ukrepi, ki veljajo znotraj zavoda: omejitev uporabe telekomunikacijskih naprav, istočasna prisotnost posameznih oseb v istem prostoru, vnos opreme in repromaterialov, potrebnih za izvedbo programov, usklajevanje z ostalimi aktivnostmi zaprtih oseb v okviru dnevnega reda ZPKZKP,...
Najdeno v: osebi
Ključne besede: projekt, resocializacija, usposabljanje, obsojenci, certificiranje, rezultat, NPK, nacionalna poklicna kvalifikacija, zavod za prestajanje kazni zapora
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1832; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
22. Socialna infrastruktura v oskrbovalnih sistemih starostnikov osrednjeslovenske statistične regijeKatja Gorenc, 2020 Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1692; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,30 MB) |
23. Projektni management gradnje stanovanjske nepremičnine za trg z vidika odobritve posojila pri bankiInja Jevšinek Skok, 2020 Opis: Projektno financiranje gradnje ter kriteriji, na katere se opirajo banke pri odobritvi posojila, so ključno vprašanje tega dela in eno od bistvenih vprašanj, na katera mora biti investitor pripravljen v procesu gradnje stanovanjske nepremičnine. V ta namen smo izvedli anketno raziskavo med bančnimi uslužbenci, ki poleg študije primera, pregleda zakonodaje in relevantne literature predstavlja metodološko jedro tega magistrskega dela. S pomočjo raziskave smo preverili, kateri so ključni dejavniki, ki jih banke analizirajo ob odobritvi posojila za projekt. S prvo hipotezo testiramo pomen lastne udeležbe investitorja pri financiranju, druga hipoteza pa preverja vpliv lokacije na odločitev banke o financiranju. Ugotavljamo, da so lastna sredstva eden izmed ključnih faktorjev v odločitvenih procesih slovenskih bank, enako velja tudi za lokacijo nepremičnine. Poleg analize različnih parametrov kreditnega tveganja smo skušali identificirati tudi vlogo projektnega managementa pri procesu odobritve financiranja. Za celostno podobo dobrega projektnega vodenja pa mora investitor poznati celotno zakonodajno področje. Zanimalo nas je tudi, ali bančni pogoji kreditiranja pomagajo pri razločevanju dobrih projektov od slabih. Raziskava v okviru ankete bančnih uslužbencev predstavlja izvirni doprinos k znanosti, ker prikaže prakse projektnega financiranja nepremičnin na slovenskem bančnem trgu. Te empirične ugotovitve se lahko uporabi za primerjavo z drugimi državami in s predpostavkami različnih ekonomskih teorij, kar je bilo deloma narejeno že v tem delu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: projekt, gradnja, banka, upravljanje, stanovanjska nepremičnina
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1515; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,39 MB) |
24. Analiza športne infrastruktureAnže Matelič, 2020 Opis: Podobno kot v naravi tudi za človeško telo veljajo nekatere zakonitosti. Nekatere bi lahko opisali z naslednjimi besedami: razvoj, rast, napredek, gibanje, ravnovesje, soodvisnost ipd. Kadar se zakonitosti ne upošteva, prihaja do težav, ki se odražajo v obliki nefunkcionalnosti, mutiranja, bolezni ali celo smrti. Ravno zaradi tega je zelo pomembno upoštevanje osnovnih naravnih zakonitosti. Gibanje je temeljna osnova za človeško telo. Da bi v današnjem času omogočili vsem Slovencem vsaj minimalno predpisano raven gibanja, je treba ukrepati na področju zagotavljanja infrastrukture. Ljudem je treba omogočiti dostopnost do športnih objektov in jih k aktivnosti še bolj spodbuditi. Šele ko jim omogočimo pogoje in jih k aktivnostim spodbujamo, lahko pričakujemo izboljšanje trenutnega stanja. Z glavnima metodama raziskovanja % deskriptivno in analitično % smo najprej predstavili izbrano področje in glavne pojme tega dela. Uporabili smo metodo zbiranja podatkov, s katero je bila določena relevantna literatura, in zgodovinsko, da smo predstavili še zgodovinske okvire tematike. Zakonsko smo opredelili področje, z razlagalno metodo pa izpostavili pomembno zakonodajo. S komparativno metodo raziskovanja smo podatke, ki veljajo za Slovenijo, primerjali tudi s podatki iz tujine. Namen magistrskega dela je analizirati področje športne infrastrukture v Sloveniji ter preveriti vplive, potrebe in donosnost, ki jo dotična infrastruktura predstavlja. Delo bo uporabno predvsem za spodbudo k nadaljnjemu raziskovanju in analiziranju področja športa. Seveda je glavni namen predstaviti pomembnost in povezanost športne infrastrukture z aktivnostjo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bi radi pripomogli ali pa imajo možnost izboljšati aktivnost prebivalcev v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: projektni management, športna infrastruktura, donosnost naložb, potrebe, vplivi, zakon o športu
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1291; Prenosov: 107
Celotno besedilo (3,02 MB) |
25. Vodenje projekta s spremembo namembnosti zemljiščaAljaž Volkar, 2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Le-to je narejeno na podlagi in s pomočjo projektnega managementa, kjer smo zastavili urnik projekta, ocenili stroške in proračun, prav tako pa smo razvili možne rizike, ki bi se lahko pojavili tekom projekta, in rešitve za te. Določili smo tudi delovne pakete, ki smo jih nadalje razvili v posamezne aktivnosti. Za primer smo si izbrali dve zemljišči, obe v velikosti 250 m2, ki se nahajata v občini Koper, v katastrski občini Hribi, ter za obe zemljišči izračunali vrednost odškodnine, ki jo je treba plačati v primeru spremembe namembnosti. Prav tako smo izvedli primerjavo cen zemljišč v občini Koper, in sicer med stavbnimi in kmetijskimi, kjer smo poskušali primerjati čim bolj podobna zemljišča. Spoznali in opredelili pa smo tudi občinske prostorske plane oziroma akte, katastrsko občino, zemljiško knjigo, zemljiški kataster, lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg predstavitve celotnega procesa spremembe namembnosti smo prav tako izračunali oceno stroškov, ki bi znašali za izpeljavo takšnega ali podobnega projekta. Oceno trajanja projekta smo ocenili na štiri mesece, za lažjo in bolj kakovostno izvedbo projekta pa smo najeli zunanjega izvajalca.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: projektni management, sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, odškodnina
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1720; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,52 MB) |
26. Zakonodaja in financiranje kot omejitve na področju razvoja oskrbovanih stanovanjNastja Cinzia Hrobat, 2020 Opis: Z večanjem populacije starejših narašča pomembnost vprašanja solidarnosti, sožitja in umestitve te ranljive skupine ljudi v sodobno družbo. Z daljšanjem življenjske dobe se večajo stroški dolgotrajne, zdravstvene in socialne oskrbe. V Sloveniji prevladuje institucionalen način dolgotrajne oskrbe v domovih za ostarele, ki temelji na kurativi, ne pa tudi na rehabilitaciji in preventivi. Izbira mnogih je staranje v lastnem domu, ker želijo potomcem zapustiti nepremičnino ali si selitve v prilagojeno okolje ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Državna politika predvideva deinstitucionalizacijo v smislu okrepitve izvajanja pomoči na domu, ki je sedaj marsikje nedosegljiva zaradi pretežno ruralne poselitve starejših. Takšna okrepitev socialne oskrbe je potrebna, za ohranjanje samostojnosti starajočih pa je nujen tudi razvoj v smeri izboljšanja prilagojenega grajenega okolja, kar predstavljajo bivanjske skupnosti in oskrbovana stanovanja. Področje oskrbovanih stanovanj je v razvoju zastalo zaradi pomanjkljive, razpršene in na mestih sporne zakonske ureditve, skoraj neobstoječih načinov financiranja in slabe pripravljenosti lokalnih skupnosti na prevzem odgovornosti pri izpolnjevanju svojih nalog. V delu smo povzeli aktualno stanje slovenske stanovanjske zakonodaje in zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Za nezadostno izvajanje dolgotrajne oskrbe v oskrbovanih stanovanjih je krivo tako pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi primerno urejala pravice starejših in način njihovega izvajanja, kot neenotnost in neizvajanje predpisov. Potrebno je sprejeti predlog ZDOZDO za poenotenje področja. Naknadno je treba uvesti spremembe in dopolnitve zakona tudi s področja oskrbovanih stanovanj, ki je urejeno le z dvema pravilnikoma. Praksa kaže potrebo po regulaciji in nadzoru. Predstavili smo finančne možnosti investiranja v gradnjo in preverili realno stanje bivanja v oskrbovanem stanovanju. Država priporočila EU po deinstitucionalizaciji jemlje v smislu oskrbe na domu, kar ocenjujemo za korak nazaj. V delu smo prikazali spregledane prihranke oziroma možnosti za zmanjšanje izdatkov, ki jih vlada lahko ustvari z upravljanjem z riziki in investiranjem v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Pripravljenost občin na ustvarjanje primernih bivališč za starejše smo preverili z metodo intervjuja in izračuna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih glede na regijo. Institucije na državni in lokalni ravni so slabo informirane in ne razumejo družbenega pomena oskrbovanih stanovanj. Ugotavljamo apatičnost in nepripravljenost občin ter potrebo po izboljšanju komunikacije med oblikovalci politik. Predstavili smo konkretne načine financiranja gradnje oskrbovanih stanovanj, potrebne zakonske ureditve, metode za zmanjšanje stroškov in pomen razvoja v smeri bivanjskih skupnosti, s čimer smo prispevali k strokovni podlagi za razvoj področja oskrbovanih stanovanj. Glavni doprinos dela je dognanje, da z bivanjem starostnikov v prilagojenem okolju podaljšamo njihove sposobnosti samooskrbe in s tem ustvarimo vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: oskrbovana stanovanja, bivanje starejših, dolgotrajna oskrba, družbena vrednost, trajnostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1177; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,52 MB) |
27. Model amortizacije človeških virov in kakovost življenjaDavid Bogataj, 2015 Najdeno v: osebi
Ključne besede: delo, upokojevanje, oskrbovalna veriga, pokojninski načrt, management, kakovost, produktivnost, MRP, odločitveni model, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,46 MB) |
28. |
29. Projektni management socialne infrastruktureMatjaž Slak, 2022 Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 687; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,76 MB) |
30. Upravljanje stečajnega postopka po metodi projektnega managementaNastja Vodeb, 2023 Opis: Logična posledica vse pogostejšega trenda ustanavljanja in prenehanja gospodarskih subjektov je sorazmerno povečevanje začetih stečajnih postopkov nad insolventnimi pravnimi osebami. Raziskovalci tega področja so si enotni pri ugotovitvi, da se stopnja učinkovitosti upravljanja takšnih postopkov skladno z omenjenim trendom ne povečuje. V iskanju rešitve za izboljšanje učinkovitosti tovrstno problematiko običajno naslavljajo z naborom različnih pravnih in ekonomskih instrumentov. Stečajni postopek gospodarskega subjekta je po svojih značilnostih precej podoben projektu, hkrati pa vloga stečajnega upravitelja po naravi svojega dela spominja na vlogo projektnega managerja. Namen magistrskega dela je takšen postopek predstaviti v luči projekta. Vsebina, kot možen način za reševanje izzivov s področja upravljanja in obvladovanja stečajnih postopkov, ključnim deležnikom na preprost, praktičen in uporabnikom prijazen način, ponuja vpogled v celovito integracijo procesov projektnega managementa na obravnavanem področju. To je prva raziskava, ki obravnava takšen postopek z vidika metodologije projektnega managementa in omogoča vpogled v rezultate teoretičnih izsledkov in kvalitativne študije v obliki načrta projekta. V konkretnem načrtu projekta so predstavljene aktivnosti stečajnega upravitelja z vidika 47 procesov in 10 področij upravljanja, ki jih v okviru metode PMBOK upravlja projektni manager. Ugotovitve se pomembno dopolnjujejo in omogočajo globlji vpogled v uporabnost metodologije projektnega managementa na področju upravljanja stečajnih postopkov gospodarskih subjektov. Pristop projektnega managementa je v insolvenčni stroki mogoče uporabiti kot enega izmed mehanizmov za izboljšanje učinkovitosti in optimizacijo procesov upravljanja stečajnega postopka gospodarskega subjekta, saj projektni management kot orodje omogoča dosledno, učinkovito in pravočasno vodenje vseh vrst projektov, v okviru katerih prinaša številne prednosti, s čimer omogoča hitrejše reševanje težav in pozitivno vpliva na učinkovitost izvedbe projekta. Med stečajnimi upravitelji bi bilo zato smiselno spodbujati in širiti projektno kulturo, v
program opravljanja izpita za stečajnega upravitelja pa, poleg splošnih ekonomskih ter splošnih in specifičnih pravnih znanj, vključiti še specifična znanja s področja projektnega managementa, saj lahko uporaba takšnih znanj pomembno prispeva k višji stopnji učinkovitosti upravljanja in vsesplošnemu izboljšanju rezultatov. Rezultati in ugotovitve lahko služijo kot izziv in podlaga za nadaljnja raziskovanja na tem področju in so uporabni za vse, ki raziskujejo problematiko učinkovitosti stečajnih in ostalih postopkov zaradi insolventnosti nasploh.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stečajni postopek, stečajni upravitelj, načrt projekta, projektni manager, projektni management, PMBOK vodnik
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 38
Celotno besedilo (781,67 KB) |
