1. Potenciali in ovire socialnega podjetništva na DolenjskemKatja Hace, 2017 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi. Najdeno v: osebi Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2938; Prenosov: 212 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Oglaševanje na socialnih omrežjih in pomen uporabe socialnih omrežij v Občinski upravi Novo mestoJožica Saje, 2017 Opis: Oglaševanje je pomembna sestavina današnje družbe, ki se vse bolj izvaja na socialnih omrežjih. To za marsikatero organizacijo predstavlja hiter in preprost način za oglaševanje svojega izdelka ali storitve, obenem pa prihrani veliko časa in denarja. Vse bolj oglaševanje na socialnih omrežjih uporabljajo tudi javne uprave, med njimi tudi občine. Ena izmed njih je tudi Občina Novo mesto. Uvedba uporabe socialnih omrežij v njihov način poslovanja jim je prinesla številne ugodnosti na področju boljšega informiranja, bogatejše vizualne predstavitve dogodkov. Poudarek, ki se dandanes nameni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v naši družbi, je pripomogel tudi k boljši optimizaciji občin, da so se odločile uporabljati socialna omrežja. Namen seminarske naloge je proučiti že obstoječo literaturo o oglaševanju na socialnih omrežjih, s poudarkom na pomenu uporabe v javnih upravah, ter raziskati, katera socialna omrežja uporablja Občina Novo mesto in kakšen je njihov poglavitni pomen uporabe. Najdeno v: osebi Ključne besede: oglaševanje, socialna omrežja, občina, informiranje, Facebook, Twitter, Instagram, YouTube Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3674; Prenosov: 242 Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Bob Dylan in popularna kulturaPatricija Jereb, 2018 Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Najdeno v: osebi Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,50 MB) |