Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodatne gibalne intervencije na izbrane funkcionalne teste mladih jadralcev
Valentina Baruca, 2020

Opis: Uvod in namen: Jadranje je šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, zato priredili program dodatne gibalne intervencije. Namen diplomske naloge je bil to ovrednotiti. Metode: Vključenih je bilo 16 otrok, razdeljenih v dve skupini. Intervencijska skupina je imela dodatno gibalno intervencijo, ki je bila sestavljena iz vaj za krepitev mišične moči, izboljšanje ravnotežja in koordinacije. Potekala je 12 mesecev. Kontrolna skupina ni imela dodatnih treningov. Izvedli smo tri meritve: pred izvajanjem intervencije, med in po 12 mesecih. Merili smo sposobnost ohranjanja mirne stoje na podlagi z vgrajenimi pritiskovnimi senzorji, moč stiska pesti, telesno maso, telesno višino, meritve unilateralne stoje z odprtimi, zaprtimi očmi in stojo na nestabilni blazini. Rezultati: Skupini sta bili na začetku merjenj izenačeni (p > 0,05). Do signifikantnega interakcijskega učinka je prišlo pri parametru stiska dominantne pesti (p = 0,047) in pri testu unilateralne stoje z zaprtimi očmi (p = 0,015) medtem, ko je kontrolna skupina je kazala le trend izboljšanja (p = 0,067).Pri ostalih testih razlik nismo zasledili (p > 0,05). Uporabnost: Z dodatno gibalno intervencijo smo uspeli doseči izboljšanje moči stiska pesti ter enega izmed parametrov ravnotežja. Omejitve: Nizek numerus raziskave, za to populacijo nizka občutljivost testov in slaba kontrola aktivnosti izven gibalne intervencije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Optimist, jadranje, dodatna gibalna intervencija, gibalna sposobnost.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 1899; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Dejavniki tveganja športnih poškodb pri košarkarjih prve slovenske lige
Eva Valič, 2021

Opis: Uvod in namen: Profesionalni košarkarji so izpostavljeni tveganju za športne poškodbe (ŠP). Namen diplomskega dela je bil podati presečno stanje funkcionalnih asimetrij in rezultatov gibalnih testov s pojavnostjo poškodb košarkarjev prve slovenske lige. Metode: V študiji je sodelovalo 76 košarkarjev sedmih klubov prve slovenske lige. Pri meritvah smo uporabili stadiometer, osebno tehtnico, analizator telesne sestave, elektronski goniometer in tenziometrično ploščo. Rezultati: Med zabeleženimi ŠP je prevladoval zvin gležnja. Med nepoškodovanimi in kasneje poškodovanimi košarkarji so bile ugotovljene razlike v meritvah skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ), obsegu notranje rotacije kolkov in večja odstopanja pri obsegu primika kolkov. Uporabnost: Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko fizioterapevt v športnih klubih oblikuje splošne baterije funkcionalnih testov z namenom splošne evalvacije športnika in preventive pred ŠP. Omejitve: Glavni omejitvi naše raziskave sta presečni tip raziskave in omejen čas meritev ter posledično omejena baterija testov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: športne poškodbe, prva slovenska liga, profesionalna košarka, zvin gležnja, dejavniki tveganja
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 1946; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
Rehabilitacija pacienta po totalni endoprotezi kolka
Nika Vičič, 2022

Opis: V diplomskem delu smo predstavili funkcionalni status pacientov pred in po totalni endoprotezi kolka. Opisali smo zgodovino uporabe endoprotez ter njihov razvoj. Predstavili smo zdravstveno obravnavo pacienta, ki jo izvajamo v ambulanti splošne medicine pred operativnim posegom totalne endoproteze ter obravnavo v specialistični ambulanti. Izpostavili smo različne pristope do operativnega polja, vrste endoprotez in možne zaplete po operaciji. Opredelili smo tudi pooperativno zgodnjo in pozno rehabilitacijo, ter pomen predoperativnega izobraževanja pacientov z endoprotezo kolka. Opisali smo raziskavo o uspešni uporabni tehniki rehabilitacije s pomočjo opazovanja akcij in motorične slike, ki jo uporabljamo že desetletja in prinaša zadovoljive rezultate, zlasti pri pacientih, ki so po operacijah imobilizirani. S proučitvijo literature in sintezo pridobljenih podatkov smo potrdili dve hipotezi in sicer, da se pacientom po totalni endoprotezi kolka, funkcionalni status izboljša, ter da je hitrost izboljšanja funkcionalnega statusa odvisna od vrste izbranega operativnega posega.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Totalna kolčna endoproteza, pooperativna rehabilitacija, funkcionalni status, pooperativna fizioterapija.
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (501,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh