191. Evropska unija - akter sodelovanja v podnebni politiki na poti do globalnega podnebnega sporazumaPetra Jakopič, 2020 Opis: Pričujoče magistrsko delo vsebuje tematiko, ki je v zadnjem času deležna vse več pozornosti, saj prinašajo podnebne spremembe za svetovno družbo nove izzive, ki zahtevajo globalno sodelovanje. Vendarle pa je vloga Evropske unije (EU), kot začetnega akterja v boju proti podnebnim spremembam obravnavana le v manjšem obsegu. V magistrskem delu je ocena ustreznosti vključenosti EU kot globalnega akterja v podnebno politiko podana na podlagi analize veljavnih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in na podlagi primerjalne analize zakonske ureditve podnebnega prava drugih držav članic EU. Pomemben zaključek tega dela analize prinaša tudi kronološka primerjava učinkov podnebnega prava na pogajanjih konferenc pogodbenic (COP), ki je pokazala, da EU konstantno deluje v smeri, ki bi ji prinesla vodilno mesto akterja. Skladno s tem se je izvajala študija primerov kriterijev ocenjevanja pomembnosti akterjev s strani različnih udeležencev pogajanj. Primerjalna analiza podnebnih politik EU, Kitajske in ZDA je potrdila, da je pri oblikovanju tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so podnebne spremembe, ključna participacija podnebne politike vseh akterjev, čeprav je usklajenost na globalni ravni med različnim državami težko doseči. V magistrskem delu so podani argumentirani predlogi rešitev, ki bi jih EU kot vodilni akter na področju podnebne politike tudi s pomočjo vse pomembnejše podnebne diplomacije v prihodnje morala upoštevati, saj je analiza sprejetega pariškega sporazuma pokazala, da ni najbolj univerzalen sporazum za reševanje globalne podnebne politike, pomeni pa pomemben korak naprej v brezogljično družbo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 1887; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
192. Impeachment v teoriji in praksiŽanet Silič, 2020 Opis: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1596; Prenosov: 120
Celotno besedilo (371,26 KB) |
193. Pojem nepisane ustaveNina Fridl, 2020 Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem nepisane ustave. Tako pisana kot nepisana ustava služita kot ključni varovalki človekovih pravic. S formalnega vidika je ustava najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali pravni akti (zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti). Večina ustav je kodificiranih, lahko pa so tvorjene iz različnih posamičnih aktov, ki so nastali na podlagi običajev in precedensov in bili v pisno obliko pretvorjeni kasneje, znotraj pomembnejših sodnih odločitev, odločb oz. statutov. Nepisane ustave so se pojavile relativno zgodaj, ko so ljudje bodisi ustno bodisi preko preprostih zapisov ohranjali temeljna pravila, ki so predstavljala okvir za lažjo vzpostavitev reda znotraj posamične družbe. Nenapisana ustava plemena Irokezov po mnenju mnogih strokovnjakov predstavlja temeljno osnovo za izgradnjo današnjega močnega konstitucionalnega sistema Združenih držav Amerike. Izhajajoč iz Magne Charte Libertatum so tudi Britanci postavili trdne temelje za eno najobsežnejših nekodificiranih ustav. Prednost gibkih ustav je v njihovi prilagodljivosti, kar botruje dejstvu, da imajo ustavni sistemi močno zgodovinsko zaledje, ki je narekovalo njihovo obliko in sam obstoj. Z razvojem sodne prakse, ki je močno zaznamovala razvoj ostalih, pozneje razvitih ustavnih sistemov, je nepisana ustava predstavljala zibelko mnogim sodobnim demokratičnim institucijam. S precedenčnimi primeri in močnim teoretičnim zaledjem in tolmačenjem pomen pisane ustave marsikje prednjači pred togo pisano ureditvijo, saj zapolnjuje veliko pravnih praznin. V magistrskem delu želimo raziskati, ali nepisana ustava predstavlja poglavitno oviro pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepisana ustava, Magna Charta Libertatum, ustavno pravo, irokeška ustava, sodna praksa, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1885; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,49 MB) |
194. Socialna država v primežu med aktivno državo in tržno konkurencoMatevž Kirbus, 2020 Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti odnos med socialno državo, njeno aktivno funkcijo in tržno konkurenco. Magistrsko delo pri raziskovanju obravnavane teme uporablja interdisciplinarni pristop, ki združuje področje prava, politične ekonomije, antropologije, zgodovine in sociologije. V prvem delu so razčlenjeni trije temeljni pojmi, ki izhajajo iz naslova. Predstavljena je normativna pravna ureditev ekonomskih in socialnih pravic tako na nacionalni kot tudi na regionalni in mednarodni ravni. Aktivna funkcija države je predstavljena ozko in širše. Ožja opredelitev aktivne države se nanaša na aktivne politike zaposlovanja, medtem ko širša definicija zaobjema pozitivne obveznosti države in relevantno sodno prakso Ustavnega sodišča. Predstavljeni so tudi različni modeli socialne države in lastnosti vsakega izmed njih. Tržno konkurenco magistrsko delo obravnava skozi glavne ekonomske teorije. Posebno pozornost delo namenja notranjim in zunanjim pritiskom na socialno državo, skozi katere prikaže odnos socialne države do aktivne funkcije države in tržne konkurence. Notranje pritiske obravnava kot družbene spremembe v zahodnem modelu družbe, zlasti skozi demografske spremembe in posledice, ki jih te spremembe prinašajo za različne modele socialne države. Zunanji pritiski so predstavljeni z globalizacijo in evropsko integracijo, ki od nacionalne države zahtevata, da se odpoveduje delu svoje tradicionalne suverenosti in avtonomije. Preko zunanjih in notranjih pritiskov so izpeljane posledice za socialno državo. Kot glavna posledica notranjih pritiskov se kaže dualizacija družbe in trga delovne sile, medtem ko so glavne posledice zunanjih pritiskov predstavljene skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Odnos med socialno državo in tržno konkurenco je na koncu predstavljen na primeru medkrajevnih avtobusnih prevozov v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna država, aktivna država, tržna konkurenca, trg dela, dualizacija trga dela
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1727; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,53 MB) |
195. Ustavni sistemi enklavKatarina Štekar, 2020 Opis: Enklava je del ozemlja, ki je obkroţen z ozemljem druge drţave. Poznamo več vrst enklav, in sicer razdelimo jih lahko v tri glavne skupine: enklave kot suverene drţave, nesuverene enklave in enklave na drţavni ravni. Vsaka skupina enklav se še naprej deli v podskupine. V magistrskem delu je več poudarka na suverenih enklavah, ki pa jih tudi ni veliko. Na svetu je samo šest takšnih drţav: Kraljevina Lesoto, San Marino, Vatikanska mestna drţava, Gambija, Sultanat Brunej in Kneţevina Monako. Poleg instituta enklav magistrsko delo obsega tudi ustavne sisteme teh drţav. Omeniti pa je treba še izraz eksklava. Eksklava je ozemlje, obkroţeno z ozemljem dveh tujih drţav. Izrazov med seboj ne moremo enačiti, ker obstajajo nekateri primeri, kjer ne moremo uporabiti obeh izrazov. V veliki večini primerov je isto ozemlje enklava v razmerju do tuje drţave, ki jo obkroţa, in hkrati tudi eksklava v razmerju do svoje matične drţave. Odvisno je le od tega, kateri odnos ţelimo izpostaviti. Če imamo v mislih razmerje z matično drţavo, gre za eksklavo, če pa imamo v mislih razmerje s tujo drţavo, gre za enklavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: enklava, ustavni sistem, Kraljevina Lesoto, človekove pravice, Kneţevina Monako, San Marino, Vatikan, Gambija, Sultanat Brunej
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2002; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,58 MB) |
196. |
197. Ustavnost TurčijeLea Gašparin Kavčič, 2020 Opis: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 1448; Prenosov: 154
Celotno besedilo (897,17 KB) |
198. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarjaDanijela Golob, 2020 Opis: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 1310; Prenosov: 97
Celotno besedilo (650,50 KB) |
199. Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravuAndraž Matjaž, 2020 Opis: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 2698; Prenosov: 224
Celotno besedilo (646,76 KB) |
200. Posebnosti nepalske ustavne ureditvePeter Antolin, 2020 Opis: Nepal je država, ki leži med Indijo in Kitajsko, bila je zadnje hindujsko kraljestvo, ki je z državljansko vojno in velikimi političnimi spremembami postala Zvezna demokratična republika Nepal. Federativna, demokratična, sekularna država Nepal je z razglasitvijo ustave Nepala 2015 (2072) predstavila moderno in svojevrstno ustavo. Diplomsko delo je nastalo z raziskovanjem in pridobivanjem različnih virov ter primerjavo ustave z drugimi ustavami. Cilj naloge je spoznati ustavo Nepala 2015 (2072) in primerjati njeno vsebinskost z drugimi obstoječimi ustavami ter tako izluščiti posebnosti oziroma razlike. Ustava, ki združuje različne kulture, veroizpovedi, tradicije, drugačnost in skrbi za pravice tudi šibkejših in manjšinskih skupnosti. Nepalska je posebna zaradi svoje vsebine, obsega pravic in razsežnosti. Ustava je snovana v sodobnem času in vključuje tako novodobne prvine kot tudi starodavne tradicije in kulture. Nepal je 20. septembra 2015 razglasil novo ustavo, ki daje zgled in odpira nova vprašanja glede vsebine. Poudarjanje pravic manjšin, otrok, invalidov, starejših, nasploh šibkejših skupin in žensk še ni bilo tako izpostavljeno kot v ustavi Nepala. Njena posebnost je vključevanje sodobnih norm z združevanjem tradicije in kulture ter zagotavljanja velike mere pravičnosti in vključevanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 1075; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,13 MB) |
