1. Gradniki avtopoietskega modela vodenja v organizacijah v SlovenijiMateja Kalan, 2020 Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtopoieza, avtopoietski model, avtopoietski vodja, stili vodenja, osebnostne lastnosti, modeli vodenja, organizacija, vodenje, doktorske disertacije
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 903; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (3,89 MB) |
2. |
3. |
4. Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizemFriderika Kresal, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,31 MB) |
5. Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industrijiIvan Erenda, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1357; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,10 MB) |
