Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Glasba v oblaku
Urška Strojin, 2016

Opis: Digitalne glasbene omarice so drastično spremenile način, kako ljudje hranijo, dostopajo do in poslušajo glasbo. Zaradi svoje karakteristike »zaprtosti« ter razlage zakonodaje s strani sodišč predstavljajo digitalne glasbene omarice imetnikom avtorskih ter sorodnih pravic in glasbeni industriji težave pri odkrivanju kršitev. Problematiko smo prikazali skozi razvoj zakonodaje in sodne prakse oz. sodnih primerov, katerih odločitve so imele nadaljnji vpliv na legitimnost uporabe tehnologije deduplikacije. Prav tako smo se osredotočili na problematiko določanja odgovornosti ponudnikov spletnih vsebin za neposredne in posredne kršitve ter problematiko izdaj obvestil za kršitve. Analiza primera MP3tunes, na katerega so pri končni razsodbi imeli vpliv številni drugi sodni primeri, nam je podala okvirni vidik obsežnosti omenjene problematike.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: računalništvo, računalništvo v oblaku, glasbena industrija, avtorske pravice, sorodne pravice, digitalne glasbene omarice
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 3723; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
Optimizacija uporabniške izkušnje in poslovnega modela aplikacije prevoz.org
Edin Muratović, 2017

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na pojem sopotništva, ki je v današnjem svetu zaradi okoljevarstvenih težav in povečanja stroškov vzdrževanja osebnega avtomobila pomembnejša. Pojem je proučevan skozi uporabniško izkušnjo spletne aplikacije prevoz.org. Za omenjeno aplikacijo so predstavljeni predlogi izboljšav, ki bi pripomogli k lažji uporabi in prijaznejši aplikaciji za uporabnike. Prav tako je predstavljen finančni načrt, ki bi avtorjem aplikacije pripomogel pri pokrivanju stroškov. Raziskava se osredotoča predvsem na to, ali anketiranci poznajo samo aplikacijo, kaj si mislijo o predlogih za izboljšavo ter zakaj menijo, da je sopotništvo primerno oziroma neprimerno. Namen raziskave je pridobiti mnenje uporabnikov o samih predlogih ter ugotoviti, ali so pripravljeni plačati letno najemnino za aplikacijo ter ali bi avtorji s tem lahko pokrili stroške.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sopotništvo, mobilna aplikacija, spletna aplikacija, prevoz.org, uporabniška izkušnja
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3827; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Poslovni načrt v teoriji in praksi
Luka Bojanec, 2017

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali poslovni načrt. V prvem delu govori o osnovah, ciljnih skupinah, namenih in obliki poslovnega načrta in podrobno o njegovih posamičnih delih ter vplivu na uspešnost začetka poslovanja. V drugem se ukvarja z analizo poglavij poslovnih načrtov, katere rezultat je ugotovitev, katerim poglavjem in podpoglavjem se pri pisanju posveča največ pozornosti in kateri so najpomembnejši. Na podlagi teorije in analize poslovnih načrtov je v zaključku oblikovana shema poglavij in podpoglavij poslovnega načrta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovni načrt, podjetnik, deli poslovnega načrta, uspeh, idealna shema poslovnega načrta
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2701; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Priročnik za uspešen prenos tehnologij
Dolores Modic, Ana Hafner, Urška Fric, 2018

Opis: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook. We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff. Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 3723; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

5.
Evropsko teritorialno sodelovanje na transnacionalni ravni
Nada Hozjan, 2016

Opis: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše, državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes, bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za skupne izzive posameznega območja. Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so: • usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov); • prenos znanja; • priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive; • usklajevanje politik na transnacionalni ravni. Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot tudi po obsegu alokacije sredstev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 740; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh