Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen magistrskega dela je na podlagi pregleda domače in tuje strokovne literature s področja javne uprave in dejavnikov, ki vplivajo na njeno učinkovitost, opraviti empirično raziskavo. S pomočjo spletnega anketiranja so bile na področju Upravne enote Maribor opravljene kvantitativne raziskave o delovanju Upravne enote Maribor in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Maribor ter o mnenju zaposlenih na Upravni enoti Maribor. Na osnovi rezultatov, pridobljenih iz raziskave, smo ugotovili, da na Upravni enoti Maribor v upravnih stvareh iz državne pristojnosti z odločanjem na prvi stopnji zagotavljajo uporabnikom hitre in kakovostne storitve. Rezultati raziskave so pokazali, da so javni uslužbenci na Upravni enoti Maribor zadovoljni s svojo zaposlitvijo in pogoji dela, kar je posledica sistematičnega vodenja v povezavi z dobrimi praksami, ter da javni uslužbenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Maribor, pri svojem delu ravnajo strokovno in so empatični do strank. Prikazali smo tudi, da med upravnimi enotami obstajajo velike razlike med številom zaposlenih in količino dela, ki ga zaposleni opravijo. Gre za neenakomerno porazdelitev števila zaposlenih javnih uslužbencev glede na količino dela, ki ga ti opravijo. Neenakomerna obremenitev zaposlenih lahko vodi v nezadovoljstvo, stres, izgorelost itd. Navedenim dejavnikom bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 2176; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava odgovornost javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev so urejene v pogodbah o zaposlitvi, kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in področni zakonodaji. Odgovornost javnih uslužbencev za neizpolnjevanje ali nepravilno izpolnjevanje obveznosti ter v primerih nedopustnega ravnanja, škodljivega ali celo takšnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, je lahko disciplinska, odškodninska ali kazenska. Javni uslužbenci so zaradi posebne narave njihovega dela vezani k večji odgovornosti, skrbi za javno dobro in spoštovanju skupnih načel, določenih v Zakonu o javnih uslužbencih. Pri raziskavi in vsebini magistrskega dela so bile uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer metoda družbenega raziskovanja, metoda zbiranja informacij in metoda kompilacije, zgodovinska metoda, tudi metoda deskriptivne statistike in splošne analize. V delu prevladuje deduktivni pristop. Ugotovljeno je bilo, da nepopolna oziroma nedokončana zakonska urejenost obravnavanega področja in zadržanost pri ureditvi in uporabi možnosti, postopkov in ukrepov v primeru pojava nedopustnega ravnanja pri delu ali v zvezi z delom in kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v praksi nista tako močna dejavnika, da bi bistveno vplivala na kakovost dela javne uprave. Ne vplivata pa niti na vzvode in ukrepe v primeru vprašanj disciplinske, odškodninske ali kazenske odgovornosti. Namen raziskave je pripraviti celovit pregled odgovornosti javnih uslužbencev za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, s predstavljenimi vsemi instituti, ki se navezujejo na to področje, in prikazom stanja obravnavanega področja v praksi. Ugotovitve raziskave je mogoče uporabiti za vsa nadaljnja raziskovalna dela in tudi kot vir informacij oziroma nekakšen priročnik za zaposlene v javni upravi.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 2735; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1453; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Da Finančna uprava to nalogo opravlja strokovno in kvalitetno, je zelo pomembna njena dobra organizacija, teritorialna razvejanost in njeno usklajeno delo. Za lažje razumevanje delovanja FURS smo v ta namen opisali njeno organiziranost, dostopnost, poslovanje s strankami, preučili smo, katere naloge opravlja FURS, ter ali omogoča popoln servis in dostopnost v finančnih pisarnah. Na osnovi Uredbe o upravnem poslovanju smo opisali področje ravnanja z dokumentarnim gradivom kot elektronskim poslovanjem v FURS. Opredelili smo se do pravnih aktov, ki urejajo vse od organizacije do urejenega pisarniškega poslovanja. Preučili smo področje e-Poslovanja in delovne postopke v glavni pisarni predvsem v postopanju in evidentiranju pošte s stopnjo tajnosti %INTERNO%, ki so še vedno v fizični obliki in evidentirajo v dvojne evidence, čeprav je določeno, da organi poslujejo elektronsko prek svojega uradnega elektronskega naslova. Na kratko smo se dotaknili nastajanja problema pri označevanju internih dokumentov z oznako %DAVČNA TAJNOST%, kjer se označujejo samo izhodni dokumenti, torej tisti, ki jih organ posreduje drugemu naslovniku, ne pa tudi lastni (uradni zaznamki, sporočila, vhodni dokumenti), kar naroča Pravilnik o izvajanju ZDavP-2. Poseben poudarek smo namenili področju elektronskega poslovanja v finančnem uradu oziroma elektronskem vročanju preko novega davčnega informacijskega sistema e-Davki, ki ga je FURS (prej DURS) odprl 17.12.2003. Osredotočili smo se na sistem e-Davkov, preko katerega spletnega servisa lahko vse pravne in fizične osebe poslujejo s finančno upravo, ter prikazali ovire, prednosti in slabosti. Ob nizanju številnih področij in vse večje računalniške pismenosti ter razvoja informacijske tehnologije, ki jih FURS mora izvrševati, smo z nalogo poskušali odgovoriti na hipotezo, s katero smo želeli potrditi ali zavreči dejstvo o upravičenosti odprtja portala e-Davki, preko katerega poteka elektronsko vročanje. Hipotezo smo podkrepili tako, da smo primerjali e-Storitve s področja davčne uprave naše sosede Republike Hrvaške z eStoritvami FURS. Z opisom upravnega poslovanja v FURS smo želeli pritrditi dejstvu, da je dobro organizirana in ima dobro zastavljene cilje, saj ključno področje FURS ostaja nadaljnja digitalizacija poslovanja, širjenje elektronskega poslovanja z zavezanci, kot tudi nadgraditev mobilne aplikacije, kot portala e-Davki. Preko literature in pravnih virov ter s pomočjo Uredbe o upravnem poslovanju, ki so zajeti v vsebini naloge, smo tako iskali odgovor na postavljeno hipotezo. Preko navedenih področij, ki so v nalogi opisana in podkrepljena z argumenti, se potrdi hipoteza, da je ravnanje z dokumentarnim gradivom ter elektronskim vročanjem v FURS ustrezno
Najdeno v: osebi
Ključne besede: upravno poslovanje, elektronsko vročanje, FURS, dokumentarno gradivo, e-Davki
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1252; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V magistrskem delu se prepletata dve temi: na eni strani zagotavljanje varstva uporabnikov socialnovarstvenih zavodov pred nalezljivimi boleznimi in na drugi strani poseg v osebnostno pravico posameznika do svobode gibanja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč predpisuje karanteno ali izolacijo za osebe, ki so zbolele za nalezljivo boleznijo. Zaradi boljšega razumevanja tematike smo v začetku magistrskega dela predstavili ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in v drugem delu predstavili veljavno zakonodajo na tem področju. Predstavili smo tudi mednarodne in nacionalne pravne vire omejevanja gibanja, z namenom omejitve širjenja nalezljivih bolezni, v povezavi z upoštevanjem ustavne pravice vsakega posameznika in Evropske konvencije človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. V teoretičnem delu naloge smo uporabili opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja, in sicer metodo anketiranja, s katero smo definirali osnovno temo in idejo. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja, kot instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Namen raziskave je predstaviti vidike ukrepa izolacije uporabnika za omejitev prenosa nalezljivih bolezni ter opozoriti na to, da so zaradi tega kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru pravnih norm so rezultati izpostavili zavedanje kršitve človekove pravice do svobode gibanja. V okviru odgovorov na raziskovalni vprašanji smo podali alternativne možnosti za omejitve prenosa nalezljivih bolezni med uporabniki v DSO, brez spornega omejevanja svobode gibanja. Opozorili smo na obravnavo uporabnika kot subjekt z možnostjo soodločanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nalezljive bolezni, ukrep izolacije, preprečevanje okužb, omejitev gibanja, človekove pravice
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1007,91 KB)