Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Uspešnost fizioterapevtske obravnave v podaljšanem bolnišničnem zdravljenju
Nadja Peterlin, 2018

Abstract: Uvod in namen: Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je program Bolnišnice Sežana namenjen bolnikom, ki potrebujejo dodatno zdravljenje po akutni obravnavi. Fizioterapevtska obravnava predstavlja poglavitni del programa. Namen je ovrednotiti uspešnost fizioterapevtske obravnave v PBZ na podlagi primerjav rezultatov lestvice ocenjevanja motoričnih funkcij (MAS), razširjenega indeksa po Barthelovi (RBI) ter rehabilitacijskega lista (RL) ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Metode: V raziskavo so bili vključeni 303 bolniki (75 % žensk, 92 % travmatoloških bolnikov), ki so pričeli z rehabilitacijo v letu 2016. Podatki so bili pridobljeni iz lestvic MAS, RBI in RL ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter analizirani s programom SPSS. Rezultati: Razlike med prvim in zadnjim ocenjevanjem so bile statistično značilne za vse tri ocenjevalne lestvice (p<0,05). Nevrološki bolniki dosegajo v primerjavi s travmatološkimi slabše rezultate, tako ob sprejemu kot odpustu iz bolnišnice. Primerjava med spoloma je pokazala statistično značilno razliko le pri lestvici MAS in fizičnemu delu lestvice RBI (p<0,05). Statistično značilno povezavo med časom bivanja in uspešnostjo fizioterapevtske obravnave smo ugotovili le pri lestvici RL. Uporabnost: PBZ sledi stabilizaciji po akutni obravnavi bolnika in je idealen za starejše. Zagotavlja jim telesno, delovno in drugo rehabilitacijo. Omejitve: V primerjavi s travmatološkimi smo imeli zelo majhen vzorec nevroloških bolnikov, zanesljivost statističnih ocen za travmatološke bolnike je manjša.
Found in: osebi
Keywords: Podaljšano bolnišnično zdravljenje, uspešnost, funkcijsko ocenjevanje, fizioterapevtska obravnava
Published: 08.12.2018; Views: 3819; Downloads: 499
.pdf Fulltext (4,54 MB)

2.
SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Rok Žagar, 2019

Abstract: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Found in: osebi
Keywords: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Published: 02.10.2019; Views: 3708; Downloads: 419
.pdf Fulltext (673,60 KB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH METOD INFILTRACIJE NA ZDRAVLJENJE SINDROMA ZAPESTNEGA PREHODA
Petra Avbelj, 2019

Abstract: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija, saj predstavlja kar 90 odstotkov utesnitvenih nevropatij. Ponavljajoči se gibi dlani in zapestja povzročajo povečanje pritiska znotraj zapestnega prehoda, kar povzroči zadebelitev kit in ovojnice. Simptomi obsegajo nočno ali jutranje mravljinčenje v vsaj dveh od prvih štirih prstih roke (od palca do prstanca). Simptome lahko izzoveta tudi dolgotrajnejše stiskanje pesti ali ročno delo. Otresanje rok ali sprememba položaja roke težave običajno ublažita. Simptomi močno vplivajo na upad kakovosti pacientovega življenja in povzročajo materialno škodo (zmanjšanje produktivnosti, bolniška odsotnost z dela, stroški zdravljenja idr.). Poznamo štiri stopnje SZP. Raziskave so običajno narejene na vzorcu pacientov z blago ali zmerno stopnjo SZP. Nevrofiziološke meritve prevajanja po perifernem živčevju so pomembne za diferenciacijo vzrokov od podobnih diagnoz. V zadnjem času se uveljavlja tudi ultrasonografska (US) preiskava. Možnosti za lajšanje simptomov je več (opornice, fizioterapevtska obravnava, analgetiki ipd.). V svetu se kot učinkovit način zdravljenja SZP čedalje pogosteje uporabljajo različne metode infiltracije. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da kortikosteroidi in s trombociti bogata plazma kažejo kratkoročno učinkovitost pri zdravljenju SZP, dekstroza pa učinkuje kratkoročno in srednjeročno. Operacija zaenkrat ostaja najučinkovitejša metoda zdravljenja. Do sedaj je bilo namreč izvedenih premalo raziskav, ki bi neposredno primerjale posamezne metode infiltracije z operativno sprostitvijo zapestnega prehoda (ZP) in bi lahko pripeljale do drugačnih izsledkov. Zaradi pozitivnih učinkov metod infiltracije lahko vseeno povzamemo, da uporaba metod infiltracije pri zdravljenju SZP prehoda obeta vsaj odložitev operativne sprostitve ZP, če ne izogib slednji.
Found in: osebi
Keywords: sindrom zapestnega prehoda, kortikosteroidi, s trombociti bogata plazma, dekstroza
Published: 24.10.2019; Views: 3181; Downloads: 311
.pdf Fulltext (1,38 MB)

4.
Vpliv transkutane električne živčno-mišične stimulacije na kronično bolečino v križu
Silvo Pšeničnik Sluga, 2019

Abstract: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Found in: osebi
Keywords: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Published: 26.11.2019; Views: 3426; Downloads: 294
.pdf Fulltext (1,89 MB)

5.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020

Abstract: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Found in: osebi
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Published: 07.07.2020; Views: 4386; Downloads: 546
.pdf Fulltext (919,14 KB)

6.
Fizioterapevtski pristopi pri zdravljenju sindroma zapestnega prehoda
Ana Završnik, 2020

Abstract: SZP nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu in je najpogostejša nevropatija. Večina pacientov razvije tipično klinično sliko, ki se kaže z mravljinčenjem v prstih rok in bolečinami v zapestju. Vzrok utesnitve medianega živca je prekomerno obremenjevanje zapestja in prstov, ki povzroči vnetje kitnih ovojnic, njihovo zadebelitev in posledično zvišanje pritiska znotraj zapestnega prehoda. Najpogostejše dejavnike tveganja predstavljajo ženski spol, starost od 45 do 54 let, endokrine bolezni (najpogosteje sladkorna in revmatična bolezen) ter ponavljajoči se gibi zapestja in prstov. Pacient s tipičnimi simptomi sprva obišče osebnega zdravnika, ki opravi anamnezo in usmerjen klinični pregled. Ob tipičnih simptomih in znakih lahko za potrditev klinične diagnoze pacienta napoti na nevrofiziološke meritve prevajanja živcev. Zdravljenje je lahko konservativno ali operativno. Konservativno zdravljenje je prva izbira pri blagi in zmerni stopnji okvare. Ob neučinkovitosti konservativnega zdravljenja je indicirano operativno zdravljenje. Pri konservativni obliki zdravljenja se najpogosteje uporabljajo opornice za zapestje in prste, injekcije kortikosteroidov, fizioterapevtske modalitete (ultrazvok, nizkofrekvenčni laser, manulana terapija, mobilizacija živčevja) in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. Fizioterapevtski pristopi so učinkoviti kratkoročno in srednjeročno, njihov čas učinka pa se razlikuje. Izmed vseh pristopov izstopajo udarni valovi, saj so pokazali enako učikovitost kot kortikosteroidi. Zato v prihodje pričakujemo njihovo pogostejšo uporabo za zdravljenje SZP. Na podlagi večletnih raziskav pa si avtorji še vedno niso enotni, ali je za zdravljenje SZP učinkovitejša aplikacija terapevtskega UZ ali laserja. Največji učinek pridobimo s kombinacijo terapij. SZP ima velike socialne in ekonomske posledice, zato je pomembno z zdravljenjem pričeti čim prej in z metodo, ki simptome odpravi hitro in dologoročno s čim manjšimi zapleti.
Found in: osebi
Keywords: sindrom zapestnega prehoda, konservativno zdravljenje, fizioterapevtski pristopi.
Published: 11.12.2020; Views: 2084; Downloads: 295
.pdf Fulltext (1,43 MB)

7.
Primerjava učinkovitosti konzervativnega in operativnega zdravljenja pri pacientih s kronično bolečino v križu
Ana Založnik, 2020

Abstract: Uvod in namen: Zdravljenje kronične bolečine v križu (BVK) poteka konzervativno ali operativno in je pogosto zelo zahtevno in dolgotrajno. Namen diplomske naloge je raziskati učinkovitost konzervativnega (KOZ) in operativnega zdravljenja (OPZ) pri pacientih s kronično BVK in preveriti učinkovitost zdravljenja glede na kratkoročno in dolgoročno spremljanje pacientov. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Strokovno literaturo smo pridobili s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V analizo smo vključili 10 člankov. Ugotovili smo, da je OPZ pri pacientih s kronično BVK kratkoročno učinkovitejše, saj večinoma hitreje zmanjša bolečino, povrne funkcijo in posledično izboljša kakovost življenja. Dolgoročno je KOZ lahko enako učinkovito kot OPZ. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki zdravijo BVK, in tistim, ki se soočajo z BVK. Omejitve: Pristopi KOZ in OPZ se razlikujejo, uporabljene so različne metode zdravljenja. V raziskave so vključeni pacienti z različnimi diagnozami in klinično sliko. Raziskave so slabe kakovosti in večinoma med skupinama ni bilo pomembnih razlik.
Found in: osebi
Keywords: kronična bolečina v križu, konzervativno zdravljenje, operativno zdravljenje.
Published: 11.12.2020; Views: 2009; Downloads: 201
.pdf Fulltext (1,02 MB)

8.
Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine
Alja Turnšek, 2020

Abstract: Nevropatska bolečina je povzročena s strani lezije ali bolezni, ki prizadene somatosenzorični živčni sistem, vključujoč periferna vlakna (A beta, A delta in C vlakna) in centralne nevrone. Nevropatska bolečina prizadene med 8 in 10 odstotkov splošne populacije. Incidenca nevropatske bolečine bo najverjetneje zaradi staranja prebivalstva, povečanja incidence diabetesa mellitusa ter preživetja raka zaradi kemoterapije naraščala. Simptomi in klinični znaki nevropatske bolečine vključujejo alodinijo, hiperalgezijo, spontano bolečino, občasno kavzalgijo ali neprestano pekočo bolečino. Med pomembnejšimi mehanizmi v ozadju nevropatske bolečine poznamo neravnovesje med ekscitatornim in inhibitornim somatosenzoričnim signaliziranjem, spremembe v ionskih kanalčkih in raznolikost načinov spremembe bolečinskih signalov v centralnem živčnem sistemu. Pri pacientih z nevropatsko bolečino je prizadeta njihova kakovost življenja zaradi morbidnosti nevropatske bolečine, spopadanja z boleznijo ter farmakološkega zdravljenja. Ker ima farmakološko zdravljenje slabe rezultate tudi pri velikih dozah zdravil in vključuje veliko stranskih učinkov, se vedno bolj raziskuje učinkovitost uporabe fizioterapevtskih postopkov zdravljenja pri pacientih z nevropatsko bolečino. Med najbolj perspektivnimi in raziskanimi postopki sta TENS in kinezioterapija, vendar so rezultati nekonsistentni, učinki pa zgolj kratkoročni. Ostale metode vključujejo še nizkointenzitetno lasersko terapijo, ultrazvočno terapijo, transkranialno magnetno stimulacijo, kranialno elektroterapevtsko stimulacijo, trakcijo, manipulacijske in mobilizacijske tehnike. Zaenkrat rezultati sistematičnega pregleda literature ne dajejo nobenih trdnih dokazov zaradi slabe kakovosti študij in nekonsistentnih rezultatov (premajhni vzorci, kratoročno sledenje preiskovancev, subjektivnost metod ocenjevanja). V prihodnosti je potrebnih več visoko kakovostnih študij preučevanja učinkovitosti uporabe fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine, le tako lahko takšne postopke vpeljemo v klinično prakso na dokazih temelječe medicine.
Found in: osebi
Keywords: nevropatska bolečina, fizioterapevtski postopki, učinkovitost
Published: 11.12.2020; Views: 1793; Downloads: 373
.pdf Fulltext (512,50 KB)

9.
UČINKOVITOST VAJ ZA STABILIZACIJO TRUPA PRI PACIENTIH S KRONIČNO BOLEČINO V KRIŽU
Saraja Šribar, 2021

Abstract: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Found in: osebi
Keywords: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Published: 19.10.2021; Views: 1530; Downloads: 385
.pdf Fulltext (827,40 KB)

10.
UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTOV Z LATERALNIM EPIKONDILITISOM
Miha Šart, 2021

Abstract: Uvod in namen: Lateralni epikondilitis (LE) je eden najpogostejših vzrokov za pojav bolečine v lateralnem predelu komolca. Nastane zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ekstenzorjev zapestja in prstov, navadno ob ekscentrični obremenitvi. Poznamo konservativno in operativno zdravljenje. Eden izmed najpomembnejših konservativnih pristopov zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo LE niso določene, zato je namen diplomskega dela pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik ter predstavitev priporočila za konservativno obravnavo. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature. To smo pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed in PEDro. Rezultati: V raziskavo smo vključili 17 člankov. Ugotovili smo, da zanesljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z LE ni. Uporabnost: Rezultati so uporabni v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacientov z LE. Omejitve: Raziskave so nizke kakovosti zaradi majhnega števila preiskovancev in kratkoročnih meritev.
Found in: osebi
Keywords: Lateralni epikondilitis, Teniški komolec, Fizioterapija
Published: 16.11.2021; Views: 1287; Downloads: 215
.pdf Fulltext (704,28 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top