Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIH
Tonja Kolednik, 2020

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 1859; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Reševanje konfliktov med otroki in starši
Ana Podlipnik, 2018

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine, komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh