Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Hammurabijev zakonik
Bruno Vehar

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Hammurabijev zakonik, Mezopotamija, Urnamujev zakonik, Zakonik Lipit-Ištar, Ešnunski zakonik, talionsko načelo
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2533; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (504,39 KB)

72.
73.
Sodstvo v srednjem veku na slovenskem
Luka Milavec, 2019

Opis: O sodstvu na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem srednjem veku ni veliko znanega, vendar pa vemo, da se je najverjetneje izvajalo v obliki več, na katerih so se opravljale vse bistvene upravne in sodne dejavnosti. V obdobju fevdalizma se pojavi pojem patrimonializacije, katerega posledica je nastanek velikega števila sodišč na ozemljih teritorialnih zemljiških gospostev, ki imajo nad svojim prebivalstvom pristojnost za sodstvo v vseh zadevah razen zoper najtežja kazniva dejanja. Tudi v tem še dokaj zgodnjem obdobju srednjega veka se za ugotavljanje obtoženčeve krivde uporabljajo razni instituti božjih sodb, priseg in prisežnih pomočnikov, ki so pri ugotavljanju dejanske krivde obtoženca v najboljšem primeru dvomljive narave. Po papeški revoluciji v 12. stoletju pa začne božje sodbe in podobne institute nadomeščati inkvizitorni kazenski postopek, ki so ga posvetna sodišča prevzela od Rimskokatoliške cerkve. Ta postopek je bil za obdolženca izrazito neugoden, dopuščal je uporabo torture, njegov namen pa je bil v prvi vrsti zaščita države in ne posameznika - oškodovanca. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil analitično metodo zbranih del, tej analizi pa sem dodal lastna mišljenja o postavljenih hipotezah in ugotovitvah. Namen diplomskega dela je bila zgoščena predstavitev sodstva v srednjem veku in vplivanja družbenih dejavnikov na njegovo evolucijo, nekoliko sem se osredotočil tudi na srednjeveški kazenski postopek. Ugotovil sem, da je srednjeveški inkvizitorni postopek v določenih dejavnikih soroden sodobnemu kazenskemu mešanemu modelu, zlasti v prevladujoči vlogi sodišča.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 3091; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (797,90 KB)

74.
75.
Pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah s poudarkom na mirnem reševanju sporov z uporabo mediacije
Nina Pavlin, 2019

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo stanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah, predvsem na podlagi praktičnega dela z akterji šolskega življenja: strokovnimi delavci v šolah, učenci in starši, saj doslej ni bilo poglobljenih raziskav s tega področja prava v Sloveniji. Preverjamo hipoteze, da je pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah slaba zaradi nepoznavanja in ignorance prava, nezakonitosti splošnih pravnih aktov avtonomnega prava, kršitev človekovih pravic, medvrstniškega nasilja, slabe komunikacije med akterji in zlorabe anonimnih prijav. Definiramo pravno kulturo in jo preslikamo na področje šolskega prava. Uporabimo naslednje metode raziskovanja: analizo in interpretacijo, induktivno-deduktivno metodo, metodo deskripcije, komparativno metodo, normativno metodo, metodo ankete, metodo kompilacije, sintetično, dogmatično, aksiološko, sociološko, zgodovinskopravno, in primerjalnopravno metodo. Opišemo projekte, s katerimi želi avtorica aktivno vplivati na izboljšanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah. Raziščemo tudi problematiko zlorabe instituta anonimnih prijav, otrok s posebnimi potrebami in medvrstniškega nasilja, še posebej spletnega, ki v času vse dostopnejše tehnologije stalno narašča. Posebej poudarimo pomen mirnega reševanja sporov, zlasti se posvetimo vrstniški in šolski mediaciji, ki ju avtorica skuša z aktivnim delovanjem približati slovenskim osnovnim šolam. Vpeljemo pojem zunanje šolske mediacije, s katero se avtorica ukvarja kot mediatorka. Opišemo pozitivne učinke šolske in vrstniške mediacije in raziščemo vpliv mediacije na oblikovanje pravne kulture posameznika in družbe. Pri pisanju disertacije se je avtorica morala zanašati predvsem na lastno raziskovalno delo, saj v slovenskem prostoru obstaja le peščica del na obravnavano temo, pa še ta jo pokrivajo le delno.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 2543; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

76.
Iracionalnost prava - vpliv vrednot in čustev na objektivnost
Črt Jereb Skrt, 2019

Opis: Pravo se veže na filozofsko misel, da smo ljudje racionalna bitja. Zanemarja pa vpliv podzavesti in s tem povezano (i)racionalnost. V luči ločevanja iracionalnega in racionalnega pogostokrat ne uvidimo lastne zmote - ponavljamo iste vzorce (napake). Pravo pri tem ni izjema. Magistrsko delo odkriva, kako in v kolikšni meri so argumenti in pravna pravila vezani na čustva ter vrednote. Delo preučuje vpliv moralnih temeljev (temeljev morale) na percepcijo dejanskega stanja in ustvarjanje prava. Skozi analizo in primerjavo nacionalne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) postavlja pod vprašaj racionalnost pravnih rešitev, bodisi v odločbah US RS, bodisi v področni zakonodaji. Naloga ugotavlja odstopanja od prakse in izpostavlja morebitne razloge za odstop. V povezavi s premišljenostjo (i/racionalnostjo) posamezne rešitve izpostavlja, kako državni instituciji - US RS in Državni zbor - s svojimi odločitvami, javno agitacijo, z uporabo čustev ali z zlorabo čustev drugih, vplivajo na razvoj prava ter njegovo učinkovitost. Delo gradi na tezi, da vrednote in čustva igrajo pomembno vlogo v sodobnem pravu, pri tem pa izhaja iz teorije moralnih temeljev (temeljev morale), kot jo je razvil Jonathan Haidt s sodelavci. Teorija predpostavlja šest univerzalnih vrednostnih (moralnih) temeljev, ki vplivajo na to, kako vidimo in obravnavamo svet okoli nas. Na tej podlagi je izvedena tudi primerjava in analiza argumentov treh odločb US RS: U-II-3/11, U-I-111/04 in U-I-140/14. Iz citiranih odločb so izluščena čustva in moralni temelji, ki so bili ključni za odločanje. V zaključku dela je izpostavljeno, katere vrednote vplivajo na slovenski pravni sistem in na kakšen način se ta vpliv kaže.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 1750; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

77.
Pravno-etični vidiki zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko
Mia Stanimirović, 2018

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1588; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

78.
Problem avtentične razlage zakona
Urška Škrbič, 2020

Opis: Magistrsko delo predstavlja opredelitev instituta avtentične razlage zakona. Namen magistrskega dela je bil prikazati in raziskati probleme, ki jih v praksi povzroča institut avtentične razlage. Na neustavnost instituta avtentične razlage že nekaj let opozarjajo nekateri ustavni sodniki in drugi pravni strokovnjaki, zato sem želela v magistrskem delu raziskati, ali so navedene trditve utemeljene. Analizirala sem postopek sprejema avtentične razlage in razloge, ki so jih predlagatelji navajali za njen sprejem. Raziskala sem tudi, kakšno je stališče Ustavnega sodišča RS glede instituta avtentične razlage. Predstavila sem zgodovinski in primerjalni vidik avtentične razlage zakona. Izdelana je analiza izbranih primerov, kjer sem ugotovila, da je bil sprejem avtentične razlage nepotreben, saj je zakonodajalec npr. zelo jasno določbo zakona interpretiral po svoje in jo razširil preko zakonskih okvirjev. V magistrskem delu sem tudi prikazala, da je avtentična razlaga zakona v okviru kaznovalnega prava nesmiselna in neustavna. Ugotovila sem, da zakonodajna veja oblasti z institutom avtentične razlage posega v sodno vejo oblasti. Obravnavana tema je tako predstavljena in analizirana na enem mestu. Na podlagi dosedanjih raziskovanj sem predstavila pomisleke, na katere že več let opozarjajo pravni strokovnjaki, in jih povezala v celoto. Navedbe sem nadgradila še z analizo statističnih podatkov glede števila sprejetih avtentičnih razlag v Državnem zboru od leta 2000 do leta 2018. Nadalje sem na izbranih primerih analizirala sprejeto besedilo avtentične razlage zakona in poskušala ugotoviti, ali je bil institut avtentične razlage uporabljen pravilno. Na podlagi te analize in ugotovitev sem odgovorila na raziskovalno vprašanje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 2137; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

79.
Pravniška etika - primerjava med pravosodnimi poklici in javno upravo
Emina Lipović, 2020

Opis: Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem morale. Etika je z moralo povezana v ožjem smislu, kar pomeni, da je etika filozofija morale. Primarno gledano je njena uporaba v praksi vezana na razlago, ločevanje dobrega in zla ter ločevanje med moralnim in nemoralnim. Diplomsko delo zajema etiko kot znanstveno disciplino v povezavi s pravosodnimi poklici in javno upravo. Diplomsko delo je odraz primerjanja pravniške etike v trenutno obstoječem sistemu Republike Slovenije. V diplomskem delu je uporabljena metoda zgodovinske razlage v povezavi s sistematično in na ta način je prikazana pomembnost etike in etične pristojnosti. S postopkom analiziranja samostojnih publikacij, pravnih besedil, člankov itd. se je prišlo do stičišč pojmov in njihove vzročnosti. Vse to se je povezalo v smiselno celoto. Cilj naloge je bil poiskati lastnosti vseh pojmov in nato med njimi poiskati glavne razlike ter odgovoriti na postavljeni hipotezi. Odgovor na hipoteze se je podal s kritičnim pregledom kodeksov etike različnih poklicev. Upoštevalo se je pravosodne poklice in poklice javne uprave. Najpomembnejše ugotovitve in razlike med kodeksi so zapisane v zaključku diplomskega dela. Omenjeno je tudi kako odgovornost in težavnost poklicev vpliva na določbe v kodeksih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etika, etični kodeksi, morala, pravosodni poklici, javna uprava
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1168; Prenosov: 1

80.
Strah kot nepremoženjska škoda
Neja Intihar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 2224; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (741,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh