41. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v EvropiAna Janičijević, 2017 Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3280; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
42. Arbitražna rešitev mednarodnega spora na primeru Filipini vs. Kitajska v južnokitajskem morjuUroš Kolman, 2017 Opis: Naloga začenja z definicijo mirnega reševanja mednarodnih sporov in obravnava prepoved uporabe sile kot temeljno načelo mednarodnega prava. Sledi pregled diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov (pogajanja, dobre usluge anketa, mediacija in konciliacija) in predstavitev osnovnih značilnosti arbitraže in Meddržavnega sodišča. Ta del naloge vsebuje tudi dva praktična primera reševanja mednarodnih sporov: primer arbitraže v sporu med Argentino in Čilom v zadevi ožine Beagle in primer reševanja ozemljskega spora med Belize in Gvatemalo. Naloga vsebuje tudi osnovne podatke o Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Nato se naloga osredotoči na primer arbitraže v Južnokitajskem morju. 22. januarja 2013 je Republika Filipini vložila zahtevo za arbitražo proti Ljudski republiki Kitajski po Prilogi VII Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Arbitraža se nanaša na vlogo zgodovinskih pravic in izvor pomorskih upravičenj v Južnokitajskem morju, status določenih pomorskih dejavnikov v Južnokitajskem morju in vprašanje zakonitosti določenih aktivnosti Kitajske v Južnokitajskem morju, ki jih Filipini označujejo kot kršitev Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Kitajska je zavzela stališče nepriznavanja in nesodelovanja v postopku. Stalno arbitražno sodišče (PCA) je bilo sekretar postopka. V zadevi arbitraže v Južnokitajskem morju je arbitražni senat 29. oktobra 2015 izdal Odločbo o jurisdikciji in sprejemu pristojnosti in nato Arbitražno odločbo 12. julija 2016.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mirno reševanje mednarodnih sporov, arbitraža, ozemljski spor, razmejitev, zgodovinske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2503; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,25 MB) |
43. Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodovAna Velikanje, 2017 Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2854; Prenosov: 219
Celotno besedilo (670,38 KB) |
44. Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoLucija Gubenšek, 2017 Opis: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2706; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,08 MB) |
45. Genocid in genocidna dejanjaBarbara Hlupič, 2015 Opis: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3522; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,11 MB) |
46. Mednarodno kazensko sodišče za bivšo JugoslavijoEma Gaber, 2016 Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3113; Prenosov: 244
Celotno besedilo (807,98 KB) |
47. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ KrimaAljaž Ferjančič, 2016 Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2916; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,55 MB) |
48. Mednarodni odnosi in diplomacija po načelu RealpolitikŽiga Šumberac, 2017 Opis: V diplomskem delu bo bralcu predstavljena teza, da je zunanja politika dolgoročno učinkovitejša, če diplomacija uporablja realističen pristop k zunanji politiki. Predstavil bom celotno delovanje diplomacije po načelu realpolitik. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del se bo osredotočal na posamične lastnosti mednarodnih odnosov in na to, kako vplivajo na delovanje zunanje politike. Predstavil bom osnove delovanja diplomacije v mednarodni skupnosti in vpliv javnosti na delovanje diplomacije. Nato bom opisal vpliv geopolitičnih lastnosti na delovanje zunanje politike, sredstva in načine za izvajanje zunanje politike. Predstavil bom pojme, kot so politika prestiža, soft, smart in hard power pristop k zunanji politiki, Organizacija združenih narodov in delovanje diplomacije v demokracijah. S predstavitvijo teh pojmov bom bralcu predstavil, kako naj deluje država, da doseže maksimalno interno in eksterno moč države. Vse te lastnosti bom povezal v poglavju o realpolitiki, v katerem bom predstavil pristop, ki naj mu sledi diplomacija, da prepozna nacionalni interes, oblikuje nacionalne cilje in z racionalno presojo moči in odnosov v mednarodni skupnosti izbere sredstva, s katerimi bo zagotovila dolgoročno korist in vpliv svoje države v zunanji politiki. Tako bom z vidika realistične šole zunanje politike predstavil,kako naj diplomacija pristopi k zunanji politiki,na kakšen način naj deluje in kako ter zakaj naj uporabi določena sredstva. Zunanjo politiko bom prikazal v širšem aspektu, kot živo enoto, ki se spreminja in prilagaja trenutnemu stanju moči, predvsem pa bom nakazal,da diplomacija v svojem delovanju ne deluje le v aspektu do nasprotne države, temveč mora vzeti v obzir,da je država del večje enote in da zunanja politika ene države vpliva regionalno in globalno. Drugi del se bo posvetil praktičnemu prikazu, ko bom skozi zgodovinske primere potrdil teze teoretičnega dela in prikazal ustreznost realističnega pristopa k zunanji politiki in njegovo superiornost napram idealističnemu pristopu k zunanji politiki. Praktični del se bo osredotočil na Britanski vidik predstavljenih primerov, saj sem identificiral Združeno kraljestvo kot državo, ki je konstantno zagovarjala šolo realističnega pristopa k zunanji politiki. Primeri se bodo osredotočili na mednarodno skupnost kot celoto, ki jo sestavljajo države, ki si želijo spremeniti obstoječe razmerje moči med državami, ki ga želijo obdržati. Skozi primere bom dokazal, da je realističen pristop v zunanji politiki bolj primeren za stabilno ravnotežje moči in preprečevanje globalnih konfliktov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: realpolitik, ravnovesje moči, racionalnost, nacionalni interes, geopolitika, smart power
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2428; Prenosov: 178
Celotno besedilo (672,86 KB) |
49. |
50. Načelo teritorialnosti v nasledstvu finančnih obveznosti državLeon Slak, 2012 Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, sukcesija držav, teritorialno načelo, državno premoženje, državni dolg, mednarodne konvencije, Združeni narodi, mednarodna sodišča, disertacije
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 2271; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,55 MB) |
